Jedro

Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, nato pa na podlagi zakonitega dedovanja za dediče proglasilo zapustnikovo vdovo J.M., zapustnikovega sina J.R. in zapustničino hčerko V.M., za vsakega do 1/3 zapuščine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še vrednost zapuščine v višini 150.000,00 EUR in od tega odmerilo zapuščinsko takso, odločitev kot jo je sprejelo, pa je sprejelo zato, ker je s pravnomočno odločbo Upravne enote Ribnice odločeno, da kmetija zapustnika ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo.

Proti sklepu se pritožuje dedič R.J., ki izpodbija sklep v celoti in smiselno predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z odločbo Upravne enote občina Ribnice z dne 2.2.2009. V zadevi namreč ni rešeno predhodno vprašanje, in sicer pritožba A. J. zoper sklep o dedovanju št. Dd 234/2002, ki se nanaša na solastninski delež na zemljišču Agrarne skupnosti .... Z rešitvijo predhodnega vprašanja v zadevi se bi v celoti spremenila tudi odločba Upravne enote Ribnice in bi kmetija izpolnjevala pogoje po 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev za zaščiteno kmetijo. Nadalje izpodbija tudi ocenjeno vrednost nepremičnine. Meni, da je zapuščina ocenjena previsoko, saj se na kmetiji nahaja hiša, ki je stara več kot 140 let in potrebna temeljite obnove, isto pa velja za gospodarsko poslopje. Glede na območje, na katerem se kmetija nahaja, je ocenitev absolutno previsoka. Zato je previsoka tudi taksa, ki jo je prvo sodišče odmerilo.

Dedinji M.J. in M.V. sta vložili odgovor na pritožbo, v katerem zavračata pritožbene trditve o nepravilnem statusu kmetije, strinjata pa se, da je ocenjena vrednost kmetije previsoka, vendar nista pripravljeni deliti nobenih stroškov glede cenitve.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je utemeljeno odločalo o dedovanju v skladu z določbami Zakona o dedovanju in ne Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Iz pravnomočne odločbe Upravne enote Ribnica v prilogi pod C1 namreč povsem jasno izhaja, da kmetija ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Pogojev ne izpolnjuje zato, ker kmetija zaradi premajhnega obsega zemljišč primerljive kmetijske površine ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. V 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je določeno, da je zaščitena kmetija po tem zakonu kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj pet hektarov in ne več kot sto hektarov primerljive kmetijske površine. V konkretnem primeru, tudi če bi v sklop zapustnikovega premoženja spadal po njem uveljavljan podržavljen solastninski delež na zemljišču Agrarne skupnosti ..., ki bi znašal po zemljiškoknjižnih podatkih iz spisa Dd 234/2002 2/58, navedeno ne bi moglo vplivati na opredelitev zapuščine kot zaščitene kmetije. Solastninski delež 2/58 določenih nepremičnin, tudi če bi spadal v zapuščino, namreč ne bi povečal obsega primerljive kmetijske površine, ker v tem delu nepremičnine ne bi bile v lasti ene fizične osebe oziroma solasti ali skupni lasti zakonskega para ali solasti starša in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca. Odločitev prvega sodišča, da je treba uporabiti določbe Zakona o dedovanju je torej pravilna.

Prvostopno sodišče pa je tudi pravilno in zakonito ocenilo vrednost zapuščine. V 4. odstavku 25. člena Zakona o sodnih taksah je določeno, da sodišče ugotavlja vrednost zapuščine, ki je odločilna za odmero takse, po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Dediči se niso izjavili o vrednosti zapuščine, iz smrtovnice izhaja, da ne vedo niti za približno vrednost zapustnikovega premoženja. Nihče od dedičev tudi ni predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi v pritožbenem postopku ne, da naj bi se vrednost zapustnikovega premoženja ocenila po izvedencu na stroške dedičev. V takšni situaciji pa je le pavšalna graja prvostopne ocene vrednosti zapuščine neupoštevna in je zato pritožbeno sodišče pritožbo tudi v tem delu zavrnilo.