Jedro

1. Če je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je menilo, da gre za situacijo iz 11. točke 2. odst. 354. čl. ZPP tožbe pa pri tem ni zavrglo niti ni zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, je zoper takšen sklep revizija dovoljena, ker je bila s sklepom o razveljavitvi postopek pravnomočno končan.

2. Nepravilna uporaba 2. odst. 369. čl. ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje (1. in 3. odstavek izreka odločbe sodišča druge stopnje) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. Sklepanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, je tožena stranka (v izvršilnem postopku: dolžnik) vložila ugovor, vendar samo glede zneska 21.795,00 din. Sklep o izvršbi je izvršilno sodišče v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo v celoti. V sledečem pravdnem postopku je tožeča stranka tožbo glede zneska 7.847,80 din umaknila, o preostalem tožbenem zahtevku pa je sodišče prve stopnje odločilo tako, da je sklep o izvršbi glede zneska 352.337,80 din z zamudnimi obrestmi vzdržalo v veljavi.

Odločujoč o pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo skoraj v celoti (1. odst. izreka). Ni je razveljavilo samo glede zamudnih obresti od zneska 13.947,40 din od 9.12.1991 dalje do plačila (2. odst. izreka). Tožeči stranki je tudi naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 9.686,00 SIT.

Odločbo sodišča druge stopnje v 1. in 3. odst. izreka izpodbija tožeča stranka s pravočasno vloženo revizijo. V njej navaja, da je sodišče druge stopnje spregledalo, da je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v celoti, zato o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, kot to meni sodišče druge stopnje. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP in revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje v celoti zavrne kot neutemeljeno.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po 1. odst. 400. člena ZPP je revizija dovoljena tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Če sodišče druge stopnje ugotovi, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena 11. točka 2. odst. 354. člena ZPP, s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in tožbo zavrže (2. odst. 369. člena ZPP). S takšnim sklepom je postopek na drugi stopnji pravnomočno končan, zato je zoper njega revizija po 1. odst. 400. člena ZPP dovoljena.

Sodišče druge stopnje je pri sprejemanju izpodbijane odločbe izhajalo iz predpostavke, da je bilo o pretežnem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno. Zato je sodbo sodišča prve stopnje skoraj v celoti razveljavilo. Tožbe samo izjemoma ni zavrglo zaradi posebne situacije, ki je v tem, da naj bi sodišče prve stopnje ponovno odločalo o tistem delu zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno v predhodnem izvršilnem postopku. Ker naj glede tega dela tožbenega zahtevka izvršilni postopek sploh ne bi prešel v pravdnega zaradi ugovora, ni bilo ničesar za zavreči, ampak je bilo treba samo razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje zato, ker je o zahtevku (ponovno) odločilo, ne da bi za to imelo podlago v tožbi.

Okoliščina, da sodišče druge stopnje, ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, tožbe iz zgoraj navedenega razloga ni moglo zavreči, njegovemu sklepu ne jemlje značaja sklepa, s katerim je bil postopek na drugi stopnji pravnomočno končan iz razloga, navedenega v 2. odst. 369. člena ZPP v zvezi z 11. točko 2. odst. 354. člena ZPP. Zato je revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena.

Predpostavka, na podlagi katere je sodišče druge stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, ni podana. Res je sicer, da je tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ugovarjala zoper sklep o izvršbi samo glede zneska 21.795,00 din. Ne glede na to pa je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v celoti. Zato sodišče prve stopnje ni ponovno odločalo o zahtevku, o katerem naj bi bilo že pravnomočno odločeno. Čim pa je tako, je sodišče druge stopnje svojo odločitev nepravilno temeljilo na 2. odst. 369. člena ZPP. To nepravilno uporabo omenjenega zakonskega določila pa je tožeča stranka pravno zmotno opredelila kot absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 2. odst. 369. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Zato je revizijsko sodišče reviziji tožeče stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje (1. odst. 394. člena ZPP).

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.