Jedro

Izbris družbe iz sodnega registra ima hkrati učinek javne objave tega dejstva kot tudi konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 28.1.2013(1) odločilo:

- da sklep o izvršbi istega sodišča opr. št. VL 29660/2012 z dne 14.3.2012 ostane delno v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči v roku 8 dni plačati znesek glavnice 4.850,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.3.2012 do plačila in 164,84 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26.3.2012 dalje do plačila (1. točka izreka), - da se v preostalem sklep o izvršbi opr. št. VL 29660/2012 z dne 14.3.2012 razveljavi in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne (2. točka izreka), - da je dolžna tožena stranka tožeči v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 681,00 EUR (3. točka izreka).

Zoper sodbo se iz razloga napačne uporabe materialnega prava pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi ter zahtevek tožeče stranke zavrne in ji naloži tudi plačilo stroškov sodnega postopka. Izpodbijana odločba po njenem mnenju ni pravilna, saj je bila sporna terjatev primarno vzpostavljena zoper družbo D. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra. V predmetnem postopku naj bi bilo ključno, ali je izbris nastopil v času pred uveljavitvijo 18. člena ZPPUOOD, to je 17.11.2011. Predmetni člen je namreč razveljavil določbe ZFPPIPP, ki so vzpostavljala solidarno obveznost aktivnih družbenikov za obveznost družbe. Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje podala ugovor pasivne legitimacije. Sklep o izbrisu družbe D. d.o.o. iz sodnega registra je postal pravnomočen dne 21.12.2011, torej v času, ko je že veljalo določilo 18. člen ZPPUOOD in tako prehod terjatve na toženo stranko ni dopusten. V nadaljevanju razlaga, kako je inštitut pravnomočnosti pomemben za uveljavljanje načela pravne varnosti. Poudarja, da je bil sklep o izbrisu družbe izdan dne 8.9.2011. Zoper ta sklep je imela stranka (to je družba D. d.o.o.) pravico do pritožbe, ki jo je tudi izkoristila. O pritožbi je bilo odločeno dne 21.12.2011 (in sicer je bila kot neutemeljena zavrnjena). S tem datumom je nastopila pravnomočnost, v posledici katere je sklep o izbrisu začel učinkovati. V nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, če bi sodna odločba pričela učinkovati še pred nastopom pravnomočnosti. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, češ da je sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra začel učinkovati še pred pravnomočnostjo, nepravilna.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izbris družbe iz sodnega registra ima hkrati učinek javne objave tega dejstva kot tudi konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. Zakon o sodnem registru (ZSReg)(2) v prvem odstavku 8. člena določa, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona.(3) Iz sodnega registra pa je razvidno, da je bila družba D. d.o.o. iz njega izbrisana (brez likvidacije) dne 8.9.2011. Zgolj ta datum (ki je hkrati datum izdaje sklepa o izbrisu omenjene družbe – priloga B9) je, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, relevanten za presojo, kdaj je je prenehala omenjena družba (in ne datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu).(4) Da je stališče sodišča prve stopnje pravilno, ne izhaja le iz sodne prakse,(5) ampak tudi iz določb Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, s kasnejšimi spremembami - ZGD-1),(6) ZSReg(7) in ZFPPIPP. V skladu s 440. členom ZFPPIPP registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe (jo torej „izbriše“) iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga (in ne šele na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu). V 441. členu ZFPPIPP pa je jasno določeno, da z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu tega zakona pravna oseba preneha. Pritožbeno navajanje, da je sklep o izbrisu začel učinkovati šele z datumom svoje pravnomočnosti, je zato zmotno, sklicevanje na institucionalni pomen instituta pravnomočnosti pa z vidika izpodbijane odločitve nerelevantno.(8) Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Slednja sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V zvezi s popravnim sklepom z dne 9.5.2013. (2) Uradni list RS, št. 13/1994, s kasnejšimi spremembami.

(3) In sicer na spletni strani (razen če zakon ne določa drugače).

(4) Kar pomeni, da za konkretni primer veljajo tudi določbe 6. (do 10.) člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007, s kasnejšimi spremembami, ZFPPIPP), v skladu s katerimi aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti izbrisane družbe.

(5) Glej npr. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 687/2012 z dne 3.7.2012 in III Ip 3705/2012 z dne 7.1.2013, odločbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 283/2012 z dne 7.2.2013. (6) Ker ima pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1 konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra.

(7) Glej že omenjeni 8. člen.

(8) Ker je torej ključen datum izbrisa, kot izhaja iz sodnega registra, bi morala, v kolikor (je) meni(la), da ni pravilen, toženka doseči njegovo spremembo.