Jedro

Po določbi prvega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (osmi odstavek 141. člena DZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nepravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo stike med otrokom A. A. (nadalje otrok) in njegovo materjo B. B. kot so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I N 10/2019 z dne 30. 9. 2020 in sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 180/2021 z dne 8. 6. 2022 in sicer tako, da stiki med otrokom in materjo potekajo:

-vsak drugi vikend v mesecu od petka, ko ga po pouku prevzame mama do nedelje do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu ter vsak četrtek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-v tednu, ko otrok preživi vikend z očetom, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu;

-medletne počitnice (jesenske, zimske in prvomajske) otrok preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, pri čemer preživi prvo polovico počitnic pri tistem staršu, pri katerem je bil na vikend stiku. Prevoze na stike in s stikov si starša delita tako, da mama prevzame sina na začetku stika, oče pa po koncu stika na domu matere;

-božično novoletne praznike in sicer 24. 12. 2024 otrok preživi pri očetu, 25. 12. 2024 pri mami, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej, novoletne praznike, in sicer 31. 12. 2024 do 2. 1. 2025 preživi otrok pri očetu, naslednje leto pa pri materi in nato izmenjaje naprej;

-poletne počitnice v juliju in avgustu otrok preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer v juliju in avgustu 14 dni strjeno pri materi in 14 dni strjeno pri očetu. V kolikor se starša ne moreta sporazumeti, preživi otrok prvih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri materi, drugih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pa pri očetu (točka I izreka).

V točki II izreka je določilo preživninsko obveznost matere v znesku 105,00 EUR mesečno, v točki III izreka je v presežku predlog predlagatelja zavrnilo, v točki IV izreka pa je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2.Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagatelj zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V obravnavani zadevi je predlagatelj vložil tri predloge za izdajo začasne odredbe, o dveh je prvostopno sodišče odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 2. 4. 2024 pa prvostopno sodišče ni odločilo in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker predlagatelju ni bila dana možnost obravnavanja.

Prvostopno sodišče je tudi v nasprotju z mnenjem CSD in izvedenke klinične psihologije C. C. (nadalje izvedenka) določilo stike med materjo in otrokom v obsegu, da ti potekajo v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, tudi vsak četrtek, ko otroka po pouku v šoli prevzame mama do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče. Nepravilna je tudi odločitev prvostopnega sodišča, da otrok preživi polovico medletnih in poletnih počitnic z materjo, ker pri taki odločitvi ni upoštevalo, da mati zoper otroka pri svojih vzgojnih metodah očitno uporablja nasilje. To pa pomeni, v kolikor bo otrok dalj časa pri materi preko počitnic, je verjetnost nasilja matere nad otrokom toliko večja in zato je potrebno ta čas skrajšati.

Odločitev prvostopnega sodišča, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka je nepravilna. Načela prostega preudarka v danem primeru narekuje odločitev, da nasprotna udeleženka krije stroške predlagatelja.

Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo stikov v skladu s pritožbenimi izvajanji ter naložitev stroškov postopka nasprotni udeleženki. Priglaša pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka nasprotuje pritožbenim izvajanjem in predlaga potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Res je, da prvostopno sodišče ni odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe po predlogu z dne 2. 4. 2024. Predmet presoje v pritožbenem postopku pa ni odločitev prvostopnega sodišča o predlagani začasni odredbi, temveč je predmet presoje odločitev o glavni stvari in zato pritožbeno sodišče o postopanju sodišča prve stopnje glede predlagane začasne odredbe z dne 2. 4. 2024 ni presojalo. Kljub temu pritožbeno sodišče dodaja, da je odločanje o navedeni začasni odredbi v fazi po izdaji sklepa o glavni stvari po odločitvi pritožbenega sodišča, s katerim se potrjuje prvostopni sklep o glavni stvari, brezpredmetno.

6.

7.Pritožbeno ni sporno, da so se po določitvi stikov s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I N 10/2019 z dne 30. 9. 2020 in sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 180/2021 z dne 8. 6. 2022 v toliko spremenile razmere na otrokovi strani (otrok sedaj obiskuje osnovno šolo), da zaradi koristi otroka narekujejo spremembo stikov. Pritožbeno je sporno ali naj ima mati otroka v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, zraven stika s torka na sredo še stik vsak četrtek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in ga ob 19.00 uri istega dne na domu matere prevzame oče. Pritožbeno sporen je tudi čas trajanja stikov otroka z materjo med medletnimi in poletnimi počitnicami.

8.Res je, kot navaja pritožba, da iz strokovnega poročila CSD in mnenja izvedenke izhaja, da je v korist otroka, da stiki z mamo potekajo enkrat na teden po šolskem pouku do naslednjega dne, ko ga mama zjutraj odpelje v šolo in vsakih 14 dni od petka po pouku do nedelje zvečer. Iz navedenih mnenj tako sicer ne izhaja, da bi naj imel otrok stike z materjo v tednu, ko sledi vikend stik z mamo, zraven stika en dan v tednu, še dodaten stik en dan v tednu v popoldanskem času. Navedeni mnenji pa določitvi takšnemu dodatnemu stiku ne nasprotujeta in sta si enotni v mnenju, da je potrebno stike z otrokom in materjo trajno ohraniti, le prilagoditi jih je potrebno šolskim obveznostim otroka. Po navedenem in izhajajoč iz načela koristi otroka se pritožbeno sodišče pridružuje sodišču prve stopnje, da naj stiki v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, zraven torka potekajo tudi vsak četrtek, ko mama otroka v šoli prevzame in je pri njej do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče. Brez navedenega stika namreč ne bi bilo v obdobju, ko je otrok preko vikenda z očetom, nobenega stika med materjo in otrokom kar teden dni, kar je predolga doba in kar je v nasprotju s koristjo otroka.

9.Prvostopno sodišče je pravilno in v skladu s strokovnim mnenjem CSD ter mnenjem izvedenke odločilo, da otrok medletne in poletne počitnice polovico preživi pri enem, drugo polovico pa pri drugem staršu. Pritožbena sklicevanja na nepravilne vzgojne metode (po navedbah pritožbe bi naj bila mati nasilna do otroka s tem, da je prevzkipljiva, včasih ga zlasa, ga strese, enkrat bi ga naj udarila s kuhalnico) nimajo zadostne dokazne podlage, ki bi izkazovale nasilje matere zoper otroka. Nasprotno, iz mnenja CSD in mnenja izvedenke jasno izhaja, da je mati povsem primerna za stike z otrokom. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje zaključkom prvostopnega sodišča, da stiki med medletnimi in poletnimi počitnicami potekajo tako, da otrok preživi polovico počitnic pri enem staršu, drugo polovico pa pri drugem staršu. Takšno preživljanje otroka pri starših preko počitnic je tudi v skladu s koristmi otroka, kot izhaja iz že navedenih strokovnih mnenj CSD in mnenja izvedenke. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10.Prvostopno sodišče je pravilno po pravilu prostega preudarka (pri tem je nepravilno citiralo določbo 40. člena ZNP-1, pravilno je 101. člen ZNP-1) odločilo, da udeleženca postopka (na eni strani otrok, ki ga zastopa oče, na drugi strani mati) krijeta sama svoje stroške postopka. Takšno odločitev narekujejo premoženjske razmere staršev otroka (mati je znatno slabših premoženjskih razmer kot oče) ter tudi uspeh, v katerem je predlagatelj le delno uspel.

11.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

12.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, mati otroka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/1, 141/8 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.