Jedro

Pri vezanih denarnih sredstvih, ki so bila po sprostitvi nakazana na bančni račun zapustnika, ne gre za pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini. Četudi so bila denarna sredstva nakazana na računu zapustnika le na dan 16. 10. 2009 in takoj prenakazana na bančni račun vdove, so bila še vedno predmet pravnomočnega sklepa o dedovanju. Tudi ne drži, da se zanje ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, saj sta zanje nedvomno vedeli zapustnikova vdova in hči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo predlog dedičev pokojnega zapustnikovega sina L. S. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

2. Dediči pokojnega zapustnikovega sina se proti temu sklepu pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD. Predlagajo razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje ter razpis zapuščinske obravnave. Navajajo, da je imel zapustnik ob smrti vezan depozit pri G., d. d. v višini 60.000,00 EUR, ki pa še ni bil predmet dedovanja, saj se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini. Dejstvo, da so bila predmet dedovanja denarna sredstva na osebnem računu zapustnika pri tej banki, ne pomeni, da so bila predmet dedovanja tudi denarna sredstva z vezanega depozita z obrestmi v znesku 60.388,93 EUR. Podredno pa ta denarna sredstva v nobenem primeru niso bila predmet dedovanja tudi zato, ker je bil omenjeni znesek na zapustnikovem osebnem računu pri G., d. d. manj kot en dan in sicer 16. 10. 2009. Sporni znesek ni bil na računu G., d. d. niti v trenutku zapustnikove smrti niti v času izdaje sklepa o dedovanju ter v času opravljanja poizvedb o premoženju zapustnika s strani sodišča. Ob izdaji sklepa se torej ni vedelo, da omenjena sredstva pripadajo zapuščini.

3. Dedinja I. S. je vložila odgovor na pritožbo, v katerem zavrača kot neutemeljene vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapuščinsko sodišče je v tej zadevi s pravnomočnim sklepom o dedovanju po pokojnem J. S. D 667/2009 z dne 5. 1. 2010 ugotovilo, da v njegovo zapuščino spadajo tudi denarna sredstva na TRR računu št. ... pri G. b. Višina denarnih sredstev na tem računu v izreku sklepa ni navedena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju opravilo poizvedbe o stanju na navedenem računu pokojnika, ki so pokazale stanje na dan 3. 11. 2009 le 11,92 EUR. Iz kasnejših poizvedb o prometu na TRR zapustnika od njegove smrti do 3. 11. 2009 pa je razvidno, kar trdijo pritožniki, namreč da je banka za zapustnika vodila tudi vezan depozit v višini 60.000,00 EUR do ukinitve 16. 10. 2009, tega dne je bil znesek deponiranih sredstev skupaj z obrestmi prenesen najprej na osebni račun zapustnika, nato pa prenakazan na bančni račun zapustnikove vdove I. S. 6. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost stališča prvostopenjskega sodišča, da pri vezanih denarnih sredstvih, ki so bila po sprostitvi nakazana na bančni račun zapustnika pri G. d. d., ne gre za pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini (221. člen ZD). Četudi so bila denarna sredstva nakazana na računu zapustnika le na dan 16. 10. 2009 in takoj prenakazana na bančni račun vdove, gre še vedno za denarna sredstva, ki so bila predmet pravnomočnega sklepa o dedovanju. Tudi ne drži, da se zanje ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, saj sta zanje nedvomno vedeli zapustnikova vdova in hči. Okoliščina, da sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računu G. d. d., ni odločilna, prav tako ne dejstvo, da dediči zaradi zamolčanja denarnega depozita, niso plačali sodne takse za zapuščinski postopek. Pravilen in v skladu s sodno prakso je tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da lahko dediči v primeru, kot je konkretni, svoje pravice uveljavljajo le v pravdnem postopku, ne morejo pa zahtevati izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi 221. člena ZD.

7. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD.