- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 899/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.899.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Očitna pisna ali računska pomota v sklepu o dedovanjuAli zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju predstavlja očitno pisno ali računsko pomoto, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom?
- Urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičninAli dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavlja spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dediča A. A. za izdajo popravnega sklepa.
2. Dedič v pritožbi predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Predlog za izdajo popravnega sklepa ne posega v vsebino sklepa o dedovanju z dne 8. 5. 2015. Gre zgolj za očitno pisno pomoto, ko so bili pri navedbi podatkov o zapuščini pomotoma izpuščeni zemljiškoknjižni podatki. Stanovanje št. 7 v tretjem nadstropju, št. 11 v petem nadstropju, št. 12 v petem nadstropju in pripadajoči solastninski delež na skupnih delih in napravah stanovanjske stavbe X so v zemljiški knjigi vsi vpisani kot nerazdeljen posamezni del stavbe z ID znakom 000. Ta podatek in tudi podatek, da je zapustnikov solastninski delež znašal 1322/10000, sta bila sodišču znana ob izdaji sklepa o dedovanju. Opustitve vnosa teh podatkov ni mogoče opredeliti drugače kot pomoto. Zaključek sklepa, da bi bilo z ugoditvijo predlogu poseženo v vsebino sklepa o dedovanju, bi morda lahko veljal le za nadaljnji dedičev predlog glede določitve njegova solastninskega deleža in deleža sodedinje. Predlog se ni nanašal le na to, ampak predvsem na to, da se ugotovi, da podedovane nepremičnine predstavljajo nepremičnino z ID znakom 000 in da je zapustnikov solastni delež pri tej nepremičnini znašal 1322/10000. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pravilen je zaključek izpodbijanega sklepa, da zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote v smislu 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
5. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane kršitve materialnega in procesnega prava, katerih obstoj pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).