Jedro

Pri nogometnem igrišču gre za objekt in posledično za oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, v obsegu igralne površine do in skupaj z ograjo. Za dele parcele 927/10, ki segajo izven ograje, ne odločba prve stopnje ne odločba druge stopnje nimata razlogov. Drugostopni organ sicer navaja, da je geodetsko podjetje ločilo stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine) od kmetijskega zemljišča, vendar pa ni razlogov, zakaj šteje površino izven ograje za „ustrezno“ v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen.

Izrek

Tožbi se ugodi ter se odločba Upravne enote Ljubljana, št. 351d-804/1993-211 z dne 27. 11. 2009 v 3. in 4. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

V preostalem se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka upravičencu A.A. vzpostavil lastninsko pravico na parc. št. 927/12 k.o. ... v izmeri 1184 m2, vpisana v z.k. vl. št. ... k.o. ...; v 2. točki izreka določil, da je zavezanec za vrnitev v naravi Športno društvo A. dolžno izročiti nepremičnino v posest skrbnici za poseben primer; v 3. točki izreka določil upravičencu A.A. odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe za podržavljeno premoženje 927/2 v izmeri 128 m2, 927/10 v izmeri 6010 m2 in 927/11 v izmeri 367 m2 k.o. ... v vrednosti 9.636,76 DEM; v 4. točki ugotovil, da je zavezanka za plačilo odškodnine Slovenska odškodninska družba; v 5. točki izreka, da je pravnomočna odločba podlaga za vknjižbo lastninske pravice. V obrazložitvi je navedel, da je predmet postopka parcela 927/2 travnik v izmeri 7689 m2, podržavljena z odločbo Okrajne razlastitvene komisije pri ObLo Ljubljana okolica z dne 23. 10. 1954 Raz. 63, št. 4983/3-1954, na podlagi katere je bila upravičencu izplačana odškodnina v višini 61.512,00 din. Predmet konkretnega denacionalizacijskega postopka je vračilo danes parc. št. 927/6, travnik v izmeri 7.561 m2 in parc. št. 927/7 cesta v izmeri 32 m2, ki je bila v denacionalizacijskem postopku na podlagi elaborata podjetja X. parcelirana na parc. št. 927/10, igrišče v izmeri 6010 m2, parc. št. 927/11, igrišče v izmeri 367 m2 in parc. št. 927/12, travnik v izmeri 1184 m2. Vračilo nepremičnin parc. št. 927/10 in 927/11, ki v naravi predstavljata nogometno igrišče, v naravi ni možno v skladu z določbo 2. odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Zemljišče v naravi predstavlja nogometno igrišče ... z vsemi spremljajočimi objekti na in ob njem, zato se šteje kot zazidano stavbno zemljišče. To dejstvo izhaja tudi iz točke 3 informacije o namembnosti zemljišča z dne 2. 10. 2001. Da se za objekt štejejo športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, je določeno tudi v 2. členu točke 1.9.3. Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Nogometno igrišče ..., vl. št. ... k.o. ..., parc. št. 927/2, je bilo s sklepom o določitvi športnih objektov leta 1999 določeno kot športni objekt občinskega pomena in last Mestne občine Ljubljana. Nogometno igrišče je del kompleksa, namenjenega športni dejavnosti, zato je podana tudi ovira po 4. odstavku 19. člena ZDen. Območje je bilo razglašeno za športni objekt občinskega pomena, ob razglasitvi območja se parcela 927/6 k.o. ... nahaja v tem kompleksu. Preostali del podržavljene parcele 927/2 v izmeri 96 m2 pa je del železniške proge in pot. Zemljišče je bilo ob podržavljenju kmetijsko zemljišče, zato se njegova vrednost oceni na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok). Izplačana odškodnina ob podržavljenju ne presega 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine, zato se po določbi 72. člena ZDen ne upošteva.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. Glede zatrjevanja tožeče stranke, da za vrnitev celotne parcele 927/6 v naravi ni nobenih zakonskih ovir, niti za del parcele 927/2 v izmeri 128 m2, pa navaja, da dejansko stanje potrjuje zaključek, da je del sedanje parcele 927/6 zazidano stavbno zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi in sicer nogometno igrišče. Podatki kažejo, da je parcela služila za namene nogometnega igrišča vsaj že v času uveljavitve ZDen in je bila ob uveljavitvi ZDen v uporabi društva B. Da se na parceli nedvomno nahaja urejeno nogometno igrišče s pripadajočo opremo, je prvostopni organ ugotovil na ogledu na kraju samem, potrjujejo pa to dejstvo tudi fotografije in posnetki nepremičnine. Po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje BS 6/2 – Stare Črnuče (Uradni list SRS, št. 31/86) obravnavana parcela spada v območje nogometnega igrišča, na katerem je bila dopustna gradnja funkcionalnega objekta (sanitarije, garderobe) v skladu z obstoječo arhitekturo. Parcela 927/2 pa je po informaciji o namembnosti zemljišča Mestne občine Ljubljana z dne 2. 10. 2011 zazidano stavbno zemljišče. Da gre za zazidano stavbno zemljišče, izhaja tudi iz dejanske rabe, ki se manifestira v podatkih zemljiškega katastra. Upravni organ je bil dolžan v postopku s pomočjo ustreznega elaborata parcelacije, ki ga je pripravil izvedenec geodetske stroke, razmejiti kmetijsko in stavbno zemljišče. Podjetje X. je pripravilo elaborat parcelacije, po katerem je parcelo razdelilo na del, ki obsega zemljišče oziroma nogometno zemljišče, ki ga ni možno vrniti v naravi (parc. št. 927/10 in 927/11) ter na del, ki obsega kmetijsko zemljišče, ki ga je možno vrniti v naravi parc. št. 927/12. Neutemeljene so tako trditve, da za noben del dosedanje parcele niso podane ovire za vrnitev v naravi. Okoliščina, da nogometno igrišče ne sega samo na parcele, ki so predmet tega postopka, ampak tudi na druge, ki so bile vrnjene v drugih postopkih, sama po sebi ne more pomeniti argumenta za to, da bi bilo tudi v tem postopku postopano na način, da bi se igrišče vrnilo upravičencu. Geodetsko podjetje je pripravilo elaborat parcelacije na podlagi Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Elaborat ni izdelan na način, da bi posebno parcelo predstavljala zgolj igralna površina nogometnega igrišča, ampak je nove parcele razmejil tako, da je ločil stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine, od kmetijskega zemljišča). Podana je ovira po 2. odstavku 32. člena ZDen, tudi za del nekdanje parcele 927/2, ki je v naravi in po dejanski rabi cesta. Pomembno je tudi, da je sporno nogometno igrišče razglašeno za športni objekt v smislu 64. člena ZSPO, kar je Mestna občina Ljubljana konkretizirala v 18. točki II. člena Sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana. Trditve, da v bodoče na parceli igrišča ne bo več, so brezpredmetne, ker so v času izdaje izpodbijane odločbe podane ovire.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v pritožbi ugovarjala nedokončanju parcelacijskega postopka kot celote. Parcela, ki se vrača, sega daleč preko meja, ki jih je ugotovil izvedenec geodetske stroke. V odločbi druge stopnje na to ni bilo odgovorjeno, zato je nezakonita. Če je treba ločiti kmetijsko zemljišče od stavbnega, zakaj ni bilo dopuščeno nadaljevanje postopka za odmero izven igrišča in ograje. Meni, da je možno vrniti del parcele 729/10, del, ki sega izven začrtane namišljene ograje. Dopis z dne 7. julija 2008 dokazuje, da igrišča ne bo več oziroma da ne izpolnjuje tehničnih pogojev. To dejstvo je drugostopni organ ocenil kot nerelevantno. Igrišče ne more imeti svojstva igrišča, ker so parcele na igrišču last tudi tretjih oseb. Ograja je črna gradnja in je bila narejena po uveljavitvi ZDen. Tudi igrišča ni bilo ob uveljavitvi ZDen. Tudi ni jasno, od kod drugostopnemu organu podatek, da je bila dopustna gradnja funkcionalnih objektov, sanitarij in garderob, ker tega ni. Tudi katastrski podatki tega ne izkazujejo. Informacija o namembnosti je prirejena in se nanjo organ ni mogel sklicevati, planski akti namreč tega ne izkazujejo oziroma v zadevi ni kopij planskih aktov, ki bi to potrjevali. V prvi odpravljeni prvostopni odločbi je navedba, da so vsi infrastrukturni objekti nastali po letu 1993. V zadevi gre za manever, ki ustreza 88. členu ZDen. V letu 1993 je pooblaščenec upravičenca zavezano stranko obvestil, da naj odstrani vsa začeta dela, pa tega ni spoštovala. Gre za črno gradnjo, ki jo je reševal inšpektor. Glede samega športnega objekta meni, da ni dovolj razglasitev za športni objekt, ker športni objekt ne tvori le njena parcela, pač pa tudi parcela tretjega, ostale parcele pa niso vsebovane v Odloku. Gre za špekulacijo, ker športni objekt ne predstavlja parcele 927, pač pa je mnogo manjši. V Odloku sta navedeni dve parceli, na nobeni pa ne stojijo spremljajoči objekti. Z dopolnitvijo tožbe je tožeča stranka predložila sklep z dne 14. 6. 2010, iz katerega je razvidno, da je dovoljena obnova postopka pridobitve dovoljenja za obnovo oziroma zamenjavo kovinske ograje na zemljiških parcelah, tudi parcele 927/2. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom MOL je na tožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

Stranke z interesom C., Športno društvo A. in SOD na tožbo niso odgovorile.

Tožba je deloma utemeljena.

V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija prvostopno odločbo, vendar se tožbeni ugovori nanašajo zgolj na 3. in 4. točko izreka. Sodišče je zato presojalo tožbo le v tem okviru.

Predmet odločanja 3. točke izreka je določitev odškodnine za dele podržavljene parcele 927/2 v izmeri 128 m2 in današnji parceli 927/10 in 927/11. Del podržavljene parcele 927/2 v izmeri 128 m2 predstavlja parcela 927/7, cesta v izmeri 32 m2 in 96 m2, ki so v parceli železnice. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka konkretnih tožbenih ugovorov na določitev odškodnine za to površino nima. Glede na tožbeni predlog, ki se nanaša na odpravo prvostopne odločbe, pa sodišče meni, da je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter na ugotovljeno dejansko stanje uporabil pravilni materialni predpis za določitev ovire za vrnitev v naravi te parcele. Parcela 927/7 je cesta, ostalo pa je del železnice, zato je utemeljena ovira iz 2. odstavka 32. člena ZDen.

Sporna med strankami pa je ugotovitev ovire za parcelo 927/10, igrišče v izmeri 610 m2 in parcelo 927/11, igrišče v izmeri 367 m2. Sodišče v celoti pritrjuje organoma, da gre pri nogometnem igrišču za objekt, oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, v obsegu igralne površine do in skupaj z ograjo. Zavrača kot nerelevantne ugovore, da igrišča ob uveljavitvi ZDen ni bilo ter da je ograja črna gradnja. V denacionalizaciji se ugotavlja dejansko stanje v zvezi s podanostjo ovire iz 2. odstavka 32. člena ZDen ob izdaji denacionalizacijske odločbe, kot se je že večkrat izrekla sodna praksa. Skladno z navedenim stališčem je tudi stališče, da dejstvo, da posamezen objekt, v obravnavanem primeru ograja, nima ustreznega dovoljenja, ni relevantno. Tožeča stranka opozarja na inšpekcijski postopek. Kolikor na podlagi inšpekcijskega postopka ograje ob novem odločanju o denacionalizaciji ne bo, bo navedeno okoliščina, ki jo bo treba preučiti v okviru funkcionalnega zemljišča ob nogometnem igrišču. Ob sedanjem stanju zadeve pa je sodišče tožbi ugodilo na podlagi ugovora, da je možno vrniti del parcele 927/10, ki sega izven začrtane namišljene ograje. Sodišče ugotavlja, da za dele parcele 927/10, ki segajo izven ograje, ne odločba prve stopnje ne odločba druge stopnje nimata razlogov. Drugostopni organ sicer navaja, da je geodetsko podjetje ločilo stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine) od kmetijskega zemljišča, vendar pa ni razlogov, zakaj šteje površino izven ograje za „ustrezno“ v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen. V ponovnem postopku bo potrebno navedeno ugotoviti in obrazložiti oz. z nadaljnjo parcelacijo oddvojiti od stavbnih zemljišč in vrniti v naravi.

Kot že zgoraj rečeno, ostale ugovore sodišče ne šteje za relevantne. Tožeča stranka navaja, da dopis z dne 7. 7. 2008 navaja, da igrišča ne bo več oziroma da ne izpolnjujejo tehničnih pogojev. Bodoče, pa četudi gotovo dejstvo, kar ni obravnavan primer glede na Odlok, s katerim je bilo igrišče razglašeno za športni objekt ter Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje BS6/2 – Stare Črnuče, ni predmet ugotovitve dejanskega stanja v denacionalizacijskem postopku po 2. odstavku 32. člena ZDen. Nadalje tožeča stranka navaja, da so parcele na igrišču last tudi tretjih oseb, zato igrišče tega svojstva ne more imeti. Da je igrišče objekt, dejstvo, da leži na več parcelah, ki so v lasti različnih subjektov, ne spreminja.

Nadalje tožeča stranka ugotavlja, da je drugostopna odločba navedla podatek, da je bila dopustna gradnja funkcionalnih objektov, sanitarij in garderob, vendar teh objektov na zemljiščih ni. Tudi sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o ogledu z dne 22. 4. 2008 ne izhaja, da bi bili ob nogometnem igrišču navedeni funkcionalni objekti. Kolikor bo organ v ponovnem postopku menil, da je za utemeljitev ovire relevanten obstoj teh objektov, naj v ponovnem postopku ponovno opravi ogled in ugotovi njihov dejanski obstoj. Zavrača pa sodišče ugovor, da je bila informacija o namembnosti prirejena. V tej smeri, da bi planski akti izkazovali drugače, ni tožeča stranka predložila nobenih dokazov.

Ker je dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke v odpravljenem delu nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovnem postopku.

Ker je tožeča stranka v upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07).

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.