Jedro

Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo, ali bi bila operativna skupina primerljiva z izmeno oziroma ali bi se lahko štela za izmeno. Bistveno je, da ta ni izmena. Tožnikov zahtevek tako ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I. do III. točka ter V. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da se sklep Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, št. ... z dne 8. 10. 2018 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 6. 2. 2019 v delu, ki se nanaša na položajni dodatek, odpravita.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka iz naslova položajnega dodatka tožeči stranki obračunati za: - september 2014 bruto znesek 3,79 EUR, - oktober 2014 bruto znesek 6,07 EUR, - november 2014 bruto znesek 15,93 EUR, - december 2014 bruto znesek 20,49 EUR, - januar 2015 bruto znesek 12,24 EUR, - februar 2015 bruto znesek 25,80 EUR, - marec 2015 bruto znesek 30,35 EUR, - april 2015 bruto znesek 6,83 EUR, - oktober 2015 bruto znesek 28,08 EUR, - november 2015 bruto znesek 31,30 EUR, - december 2015 bruto znesek 10,66 EUR, - januar 2016 bruto znesek 30,03 EUR, - februar 2016 bruto znesek 15,58 EUR, od teh zneskov odvesti davke in prispevke ter izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 3. 2016 do plačila.

III. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna iz naslova položajnega dodatka tožeči stranki obračunati za: - marec 2016 bruto znesek 11,17 EUR, - april 2016 bruto znesek 26,43 EUR, - maj 2016 bruto znesek 59,03 EUR, - junij 2016 bruto znesek 25,41 EUR, - julij 2016 bruto znesek 61,49 EUR, - avgust 2016 bruto znesek 45,91 EUR, - september 2016 bruto znesek 51,85 EUR, - oktober 2016 bruto znesek 32,84 EUR, - november 2016 bruto znesek 31,22 EUR, - december 2016 bruto znesek 47,20 EUR, - januar 2017 bruto znesek 36,30 EUR, - februar 2017 bruto znesek 37,16 EUR, - marec 2017 bruto znesek 29,38 EUR, - april 2017 bruto znesek 44,94 EUR, - maj 2017 bruto znesek 80,58 EUR, - junij 2017 bruto znesek 61,88 EUR, - julij 2017 bruto znesek 64,03 EUR, - avgust 2017 bruto znesek 25,93 EUR, - september 2017 bruto znesek 43,96 EUR, - oktober 2017 bruto znesek 30,24 EUR, - november 2017 bruto znesek 44,83 EUR, - december 2017 bruto znesek 54,12 EUR, - januar 2018 bruto znesek 61,03 EUR, - februar 2018 bruto znesek 19,87 EUR, - marec 2018 bruto znesek 24,19 EUR, od teh zneskov odvesti davke in prispevke ter izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. dne v mesecu za plačilo preteklega meseca do plačila.

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške postopka na prvi stopnji v višini 459,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pritožbene stroške v višini 180,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Svoje stroške odgovora na pritožbo krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo sklepa toženke št. ... z dne 8. 10. 2018 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 6. 2. 2019 v delu, v katerem se nanašata na položajni dodatek (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožniku obračuna položajni dodatek za obdobje od septembra 2014 do marca 2018 v višini, ki je razvidna iz izreka, in mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov za obdobje od septembra 2014 do februarja 2016 od 22. 3. 2016, od zneskov za obdobje od marca 2016 pa od 6. dne v prihodnjem mesecu do plačila (točki II in III izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov za obdobje od septembra 2014 do februarja 2016 od 6. dne v prihodnjem mesecu do 21. 3. 2016 (točka IV izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača stroške postopka v višini 694,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka V izreka). Zahtevo tožnika za plačilo stroškov predsodnega postopka je zavrnilo (točka VI izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe (točke I do III in točka V izreka) se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je bistveno vprašanje v tem sporu, ali je tožnik kot vodja izmene operativne skupine za vsakodnevno opravljanje dela na terenu upravičen do položajnega dodatka. Pogoje za pridobitev dodatka določa 3. člen Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Da bi bil do dodatka upravičen, mora javni uslužbenec izpolnjevati štiri pogoje, in sicer: - izvrševati mora pooblastila vodenja, usklajevanja ali izvajanja dela; - izvrševati jih mora kot vodja notranje organizacijske enote; - v notranji organizacijski enoti mora biti na sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih vsaj pet javnih uslužbencev, vključno z javnim uslužbencev, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela, in - vrednotenje teh pooblastil ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Kot notranja organizacijska enota se šteje le enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim oziroma drugim aktom delodajalca. Ta pogoj v tožnikovem primeru ni izpolnjen. Tožnik ni vodil notranje organizacijske enote, ampak operativno skupino, šlo je za opravljanje dela, zajetega v opisu njegovega delovnega mesta. To delo je že vključeno v osnovno plačo njegovega delovnega mesta. Poleg tega tožnik niti ni za vsak dan posebej dokazoval, da je bilo v operativni skupini vsaj pet javnih uslužbencev. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe toženke. Navaja, da so pritožbene navedbe nebistvene, saj je sodišče prve stopnje samo ugotovilo, da operativna skupina v oddelku A. ni notranja organizacijska enota. Tožniku položajnega dodatka ni prisodilo na tej podlagi, ampak ker je delo opravljal kot vodja izmene. Kot notranja organizacijska enota se šteje izmena, kadar je za vodenje izmene določen vodja. Tožnik je kot vodja operativne skupine določen za vodjo izmene. To pomeni, da je do vtoževanega dodatka upravičen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Toženkine navedbe, da so pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela že zajeta v opisu tožnikovega delovnega mesta, so pritožbene novote, pa tudi neutemeljene. Prav tako neutemeljene so navedbe glede števila javnih uslužbencev. Tožnik je za vsak dan navedel število javnih uslužbencev v izmeni. Toženka tovrstnih navedb ni prerekala. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Položajni dodatek je v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta. Po pooblastilu, določenem v tretjem odstavku 24. člena ZSPJS, so kriteriji za določitev višine dodatka določeni z Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 58/2010 in nadalj.). Drugi odstavek 3. člena Uredbe določa, da se za potrebe te uredbe kot notranja organizacijska enota šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca, v kateri se izvršuje naloge v zaključenem procesu dela oziroma na zaključenem delovnem področju; kot notranja organizacijska enota se šteje tudi izmena, kadar je za vodenje izmene določen vodja.

7. Tožnik, zaposlen na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist, je bil v spornem obdobju z razporedom določen za vodjo operativne skupine kriminalistov na terenu. Za opravljanje tega dela je zahteval priznanje in plačilo položajnega dodatka. Sodišče prve stopnje zahtevku ni ugodilo, ker bi štelo, kot graja pritožba, da operativna skupina pomeni notranjo organizacijsko enoto, ampak na podlagi presoje, da delo vodenja operativne skupine po vsebini predstavlja vodenje izmene. Takšna presoja je materialnopravno zmotna.

8. Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo, ali bi bila operativna skupina primerljiva z izmeno oziroma ali bi se lahko štela za izmeno. Bistveno je, da ta ni izmena. Tožnikov zahtevek tako ni utemeljen.

9. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti zahtevka je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP ponovno odločilo o stroških postopka na prvi stopnji. Toženki je upoštevaje za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) in Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) priznalo 300 točk za odgovor na tožbo, 300 točk za prvi narok za glavno obravnavo in 150 točk za drugi narok, kar skupaj z 2 % materialnih stroškov znaša 765 točk ali 459,00 EUR. Stroške v tej višini je toženki, ki je v sporu uspela, dolžan plačati tožnik (prvi odstavek 154. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Toženka je v pritožbenem postopku uspela v celoti, zato ji je tožnik, ki krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžan plačati utemeljeno priglašenih 300 točk za pritožbo, torej 180,00 EUR (prvi odstavek 154. člena ZPP).