Jedro

Sodni izvedenec prometne stroke si je sicer res ogledal kraj prometne nezgode, vendar pa ni šlo za ogled po 245. členu ZKP, torej za preiskovalno dejanje, zaradi česar ni bilo potrebno o ogledu obvestiti procesnih udeležencev, kot to določa 5. odstavek 178. člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornika obs.I.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v N.G. z dne 10.10.1995, je bil obs.I.Č spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po II.odstavku 325.člena KZ in obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora. Po I.odstavku 39.člena KZ mu je bila izrečena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas 1 leta. Višje sodišče v K. je s sodbo z dne 4.1.1996, pritožbi okrožne državne tožilke in zagovornika obsojenca zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obsojenca je dne 15.2.1996 priporočeno po pošti vložil zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je uvodoma navedel, da uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona. Predlaga, da VS RS razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po stališču zagovornika obs.I.Č. je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker je v izreku sodbe sodišča prve stopnje navedeno, da je "s sprednjim desnim blatnikom trčil v pravilno nasproti vozečo kolesarko B.K., tako da jo je odbilo desno izven vozišča", medtem ko je v razlogih sodbe navedeno, da je "ponesrečenko vrglo na motorni pokrov, avtomobil jo je odnesel s seboj in je na koncu zdrsnila ob stoječem avtomobilu". Ni mogoče pritrditi stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, da gre za nasprotje med izrekom in razlogi sodbe po 11.točki I.odstavka 371.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zagovornik obsojenca namreč le delno povzema izrek sodbe sodišča prve stopnje, v katerem pa je med drugim tudi navedeno, da je obsojenčevo vozilo zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, na katerem je trčilo v pravilno nasproti vozečo kolesarko, ki je po trčenju obležala desno izven vozišča, gledano v smeri njene vožnje. Prav nobenega nasprotja torej ni med izrekom in razlogi sodbe sodišča prve stopnje.

Neutemeljene so tudi navedbe obsojenčevega zagovornika, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov glede mnenja izvedenca cestno-prometne stroke. Na 6.strani obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je povzeta vsebina mnenja izvedenca prometne stroke prof.dr.M.Š., v razlogih sodbe sodišča prve stopnje pa je tudi pojasnjeno, iz katerih razlogov se je sodišče pri ugotovitvi dejanskega stanja oprlo tudi na izvedensko mnenje sodnega izvedenca prometne stroke. Ni tudi podana kršitev določb kazenskega postopka, ki jo zagovornik vidi v okoliščini, da je izvedenec prometne stroke opravil ogled kraja prometne nezgode, ne da bi bil o tem zagovornik obveščen. Sodni izvedenec prometne stroke si je - kot izhaja iz dopolnitve njegovega mnenja - sicer res ogledal kraj prometne nezgode, vendar pa ni šlo za ogled po 245.členu ZKP, torej za preiskovalno dejanje, zaradi česar dolžnost obveščanja procesnih udeležencev o preiskovalnih dejanjih, ki jo nalaga določilo V.odstavka 178.člena ZKP, ni bilo potrebna.

Sicer pa zagovornik obs.I.Č. v pretežnem delu zahteve za varstvo zakonitosti poizkuša izpodbiti mnenje sodnega izvedenca prometne stroke, ki po njegovem mnenju ni prepričljivo. S tem pa zagovornik obsojenca uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, katerega pa po II.odstavku 420.člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati. V zvezi z mnenjem zagovornik obsojenca, da je bila obsojencu izrečena prestroga kazen, pa je treba dodati, da z zahtevo za varstvo zakonitosti tudi ni mogoče oporekati primernosti izrečene kazenske sankcije.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. VS RS pa je ugotovilo, da zagovornik obsojenca v uvodu zahteve za varstvo zakonitosti uveljavljani razlog kršitve kazenskega zakona sploh ni obrazložil in zato napadene sodbe v tej smeri ni moglo preizkusiti.

VS RS je zato zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno (425.člen ZKP).