Jedro

Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice.

Dejstvo, da v zemljiški knjigi po vstopu novega upnika v izvršilni postopek v pristopni zadevi ni bila vpisana sprememba imetnika hipoteke, na pravni položaj upnika v vodilni zadevi kot pritožnika ne vpliva, saj ni odločilna oseba upnika, temveč vrstni red terjatve. Za pritožnika je povsem nepomembno, ali se terjatev poplača prvotnemu ali novemu upniku iz pristopne zadeve, odločilno je, da terjatev, zavarovana s hipoteko, ni prenehala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (I.8.točka in četrta alineja II. točke izreka) potrdi.

II. Pritožnik in upnik A., d.o.o. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo o vrstnem redu poplačila terjatev iz kupnine v višini 320.000,00 EUR od prodane nepremičnine ID 000 v lasti dolžnika do ½, tako da se najprej poplačajo izvršilni stroški in davek na promet nepremičnine (I.1. do I.7. točka izreka), iz preostanka pa terjatev upnika iz pristopne zadeve In 34/2012 A., d.o.o., zavarovana s hipoteko pod ID pravice 001, v višini 306.770,74 EUR (I.8. točka izreka). V II. točki izreka sklepa je sodišče sklenilo, da poplačilo izvede finančno-računovodska služba Okrožnega sodišča v Kranju v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa, in sicer je v četrti alineji odločeno o poplačilu zneskov iz I.4. in I.8. točke izreka na TRR upnika A., d.o.o..

2. Zoper sklep se je po pooblaščenki pravočasno pritožil upnik iz vodilne zadeve B., d.d., izpodbija pa odločitev v I.8. točki in četrti alineji II. točke izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa ali njegovo razveljavitev in po potrebi vrnitev zadeve v nov postopek, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da je na razdelitvenem naroku izpodbijal vrstni red terjatve pod ID pravice/zaznambe 001 (po stanju zemljiške knjige upnik C., d.d.) in terjatev ter vrstni red terjatve pod ID pravice/zaznambe 002 (po stanju zemljiške knjige upnik A. A.), pri čemer je obrazložil svoja pravna naziranja (spoštovanje določbe drugega odstavka 148. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ, in prehod terjatve v pravno sfero drugega upnika), in v spis predložil dve pogodbi: prodajno pogodbo z dne 11. 3. 2013, sklenjeno med B. B. in A., d.o.o., za njen solastninski delež do ½ nepremičnine z ID znakom 0000-000/00, iz katere je razvidna sklenitev pogodbe o odplačni cesiji med strankama: A., d.o.o. in C., d.d., ter v točki 2, da sta pogodbeni stranki dogovorili kupnino za solastninski delež v znesku 180.000,00 EUR. Terjatev v znesku 252.994,25 EUR s pripadki, ki jo je A., d.o.o. odkupila od C., d.d., je torej pobotala z zneskom kupnine za ½ navedene nepremičnine, torej je njena terjatev za ta znesek zmanjšana. B. B. (kot solidarna porokinja) je s prenosom lastninske pravice na svoji solastni ½ nepremičnine na novega imetnika terjatve, tako znižala dolg C. C. (glavnega dolžnika) v višini kupnine 180.000,00 EUR. Zaradi pridobitve lastninske pravice A., d.o.o. na solastnem deležu do ½ nepremičnine B. B. je sodišče v predmetnem izvršilnem postopku zoper njo tudi ustavilo izvršilni postopek ter pri „njenem“ osnovnem položaju pod ID 003 izbrisalo hipoteko pod ID pravice/zaznambe 001 in zaznambo izvršbe. Nadalje pritožnik navaja, da je na razdelitvenem naroku predložil tudi pogodbo o cesiji terjatev, sklenjeno 23. 10. 2012 med A. A. kot cedentom in A., d.o.o. kot cesionarjem. O tem se na naroku ni več razpravljalo. V nadaljevanju se je sodišče ukvarjalo le še z vprašanjem, ali je iz zemljiške knjige razviden prenos hipoteke C., d. d. pod ID pravice 001 na upnika A., d.o.o. ali ne. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je sodišče pribavilo na dan razdelitvenega naroka, prenos hipoteke ali vložitev z.k. predloga za prenos hipoteke ni bil razviden. Sodišče prve stopnje je v 17. točki podalo klavrn odgovor in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami. Sodišče je namreč navedlo kot podlago za odločitev pogodbo o cesiji z dne 3. 7. 2002, medtem ko je v 14. točki obrazložitve sklepa povedalo, da gre za cesijsko pogodbo z dne 3. 7. 2012. Pritožnik še navaja, da je sodišče v 18. točki obrazložitve nadaljevalo z resničnim ali hotenim nerazumevanjem pravnega vprašanja, ki ga je na naroku samo definiralo, ko je ugotovilo, da je skupaj s preneseno terjatvijo na novega upnika A., d.o.o. prešla tudi hipoteka kot stranska terjatev, s tem pa pravica do poplačila iz nepremičnine in da ima ta upnik po stanju zemljiške knjige najboljši vrstni red za poplačilo. Pritožnik uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava, to je drugega odstavka 148. člena SPZ, 198. in 208. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar tudi širše obrazloži. Sodišče bi moralo obračunati terjatev upnika A., d.o.o. na dan razdelitvenega naroka, upoštevaje pri tem prodajno pogodbo z dne 11. 3. 2013, sklenjeno med B. B. in A., d.o.o., in upoštevati, da je bila terjatev v znesku 180.000,00 EUR že poplačana. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik A., d.o.o. je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa res nepravilno ugotovilo datum sklenitve pogodbe o cesiji 3. 7. 2002, medtem ko je v 14. točki navedlo pravilni datum 3. 7. 2012, in ob upoštevanju zmotno navedenega datuma zaključilo, da je bila pogodba o cesiji sklenjena pred uveljavitvijo SPZ ter da je bilo v sodni praksi glede na tedanjo ureditev nesporno, da cesionar z odstopljeno terjatvijo pridobi tudi hipoteko, s katero je ta terjatev zavarovana (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 75/2009). Vendar pa v konkretnem primeru to ni odločilno za presojo pravilnosti odločitve o vrstnem redu poplačila terjatev, ki ga izpodbija pritožnik, zaradi česar ni podana niti uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke niti iz 14. točke (na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti) drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Poudariti je treba, da lahko upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, v skladu z 201. členom ZIZ izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. To pomeni, da je lahko upnik uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice.

7. V pristopni zadevi In 34/2012 (spis je priložen vodilni zadevi) je prvotni upnik C., d. d., s Pogodbo o odplačni cesiji terjatev št. 99-032-070 (list. št. 56 do 56c spisa In 34/2012) odstopil terjatev v skupnem znesku 252.994,25 EUR (v tem znesku so zajeti glavnica, pogodbene in zakonske zamudne obresti ter stroški opominov in sodnih taks) cesionarju A., d.o.o. skupaj s hipoteko na nepremičnini z ID znakom 0000-000/00, na deležu glavnega dolžnika (C. C.) do ½ in porokinje (B. B.) do ½, izdano je bilo tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Pogodbo je 2. 7. 2012 podpisal cesionar, 3. 7. 2012 pa cedent. V korist prvotnega upnika (C., d. d.) je bil v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini zaznamovan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici In 34/2012 z dne 5. 4. 2012, ker pa je bila v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini že vpisana pogodbena hipoteka (ID omejitve 001) z začetkom učinkovanja 9. 6. 2010, na podlagi notarskega zapisa pogodbe o kreditu, za isto terjatev na podlagi sklepa o izvršbi ni bila ponovno vpisana hipoteka, temveč je z zaznambo sklepa o izvršbi pogodbena hipoteka z učinkom od 9. 6. 2010 postala prisilna hipoteka. Novi upnik A., d.o.o., pridobitelj terjatve s cesijsko pogodbo št. 99-32-070, je v zadevi In 34/2012 s sklepom z dne 18. 10. 2013, ki je postal pravnomočen 5. 11. 2013, vstopil v izvršbo namesto prvotnega upnika na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ. Navedenih dejstev (ki so v bistvenem vsebovana v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) upnik B., d.d. ne izpodbija.

8. V skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ mora novi upnik izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vanjo vstopi. Za odločitev v konkretnem primeru je relevantna še določba tretjega odstavka 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), v skladu s katero zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o spremembi, če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona(1) ali iz prvega odstavka tega člena(2), preide na novega upnika.

9. Upoštevaje položaj novega upnika v zadevi In 34/2012, ki je vstopil v izvršilni postopek namesto prvotnega upnika v fazi, ko je ta že pridobil prisilno hipoteko z učinkovanjem od nastanka pogodbene hipoteke (9. 6. 2010, ID omejitve 001), se izkaže kot pravno nepomembno razpravljanje o učinku prenosa hipoteke na podlagi drugega odstavka 148. člena SPZ. Zato tudi ni odločilno, da je sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sprejelo zaključek na podlagi napačne ugotovitve datuma sklenitve cesijske pogodbe. Odločilna za materialnopravno pravilnost odločitve v izpodbijanem delu sklepa sta ugotovitev vstopa novega upnika v zadevi In 34/2012 s pravnomočnim sklepom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ, in upoštevanje prej navedene določbe tretjega odstavka 88. člena ZZK-1. 10. Poudariti je še treba, da je hipoteka stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika, in ima zato kot akcesorna pravica enako usodo kot terjatev, ki je z njo zavarovana. Pritožnik niti na razdelitvenem naroku, na katerem je izpodbijal vrstni red terjatve upnika A., d.o.o., niti v pritožbi ne uveljavlja prenehanja hipoteke (154. člen SPZ). Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo (prvi odstavek 201. člena ZIZ). Na njegov pravni položaj zato ne vpliva dejstvo, da v zemljiški knjigi po vstopu novega upnika v izvršilni postopek In 34/2012 ni bila vpisana sprememba imetnika hipoteke, saj ni odločilna oseba upnika, temveč vrstni red terjatve. Za pritožnika je povsem nepomembno, ali se terjatev poplača prvotnemu ali novemu upniku iz zadeve In 34/2012, odločilno je, da terjatev, zavarovana s hipoteko, ni prenehala.

11. Pritožbene navedbe v zvezi z izpodbijanjem višine terjatve (zmanjšanje za znesek 180.000,00 EUR) so nedopustne pritožbene novote, ki jih višje sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne upošteva. Pritožnik niti ne zatrjuje, da bi brez svoje krivde teh dejstev ne mogel konkretneje opredeliti že do razdelitvenega naroka. V skladu s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ je namreč terjatev mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku, trditveno in dokazno breme pa je na strani upnika, ki jo izpodbija.

12. Iz zapisnika o razdelitvenem naroku dne 7. 4. 2015 izhaja zgolj navedba, da upnik B., d.d. izpodbija tudi terjatev in vrstni red upnika A. A., saj je ta terjatev prešla v pravno sfero upnika A., d.o.o., za kar je v spis vložil pogodbo o cesiji z dne 23. 10. 2012 in prodajno pogodbo z dne 11. 3. 2013, sklenjeno med B. B. in A., d.o.o.. Dejstev, ki jih uveljavlja v pritožbi glede prenehanja terjatve tega upnika za znesek 180.000,00 EUR zaradi pobotanja, ni uveljavljal in višine terjatve upnika A., d.o.o. izrecno ni izpodbijal. Sodišče prve stopnje pa tudi ni moglo, brez ustrezne trditvene podlage, le iz predloženih pogodb sámo ugotavljati pobotanja terjatev prvotnega in novega upnika v zadevi In 34/2012 in s tem zmanjšanja terjatve iz te zadeve, kot to uveljavlja pritožnik.

13. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik A., d.o.o. pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenega dejstva, ki višjemu sodišču na podlagi spisovnega gradiva ne bi bilo poznano, in zato k odločitvi ni prispeval. Odgovor na pritožbo, ki ni obvezen, je bil zato nepotreben, zaradi česar so nepotrebni tudi stroški (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Tretji odstavek 87. člena ZZK- 1 se glasi: „(3) Če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna pravica po prvem odstavku 51. člena tega zakona oziroma v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke. Če v primeru iz prejšnjega stavka zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba navedene hipoteke.“.

Op. št. (2): Prvi odstavek 88. člena ZZK- 1 se glasi: „(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po tretjem odstavku 52. člena tega zakona.“.