Jedro

4. alinea 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja se ne nanaša le na 91. člen KPDVI, ampak na postopek sprejemanja vseh splošnih aktov, s katerimi se uvajajo novi načini ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanja oz. napredovanja v višje plačilne razrede ter določanja plač in drugih prejemkov na tej podlagi. S sodelovanjem sindikata pri sprejemanju splošnih aktov je zahtevi 19. člena KPDVI zadoščeno. Zato ravnatelju ni potrebno ponovno zahtevati predhodnega mnenja sindikata pred sprejemom konkretne odločitve za posameznega delavca, ki jo sprejme na podlagi teh aktov.

Izrek

Pritožbam tožečih strank zoper sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba v celoti razveljavi glede tožečih strank M. P., T. D., I. B., N. F., K. R., Z. R., S. G. in B. Ž. M. ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba tožeče stranke N. Š. zoper sklep o stroških se zavrne in se sklep o stroških v izpodbijani sodbi glede tožeče stranke N. Š. potrdi. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevke tožečih strank za razveljavitev odločb ravnateljice tožene stranke o prvi razvrstitvi tožečih strank v plačilne razrede, vse s številko 61/97 z dne 13.3.1997 ter v zvezi s tem oba sklepa sveta zavoda št. 96/97 z dne 23.4.1997 ter naložitev izdaje novih odločb skladno s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede, pri čemer je dolžna pred sprejemom navedenih odločb zahtevati predhodno mnenje reprezentativnega sindikata pri toženi stranki ter zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Tožečim strankam je naložilo povrnitev stroškov tožene stranke, vsaki v višini 5.506,00 SIT, v roku 8 dni. Proti sodbi sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe materialnega prava, pritožujejo vse tožeče stranke razen N. Š., ki se pritožuje le zoper sklep o stroških postopka. Odločbe ravnateljice niso bile izdane skladno s predpisi, ker ravnateljica pred sprejemom svoje odločitve ni spoštovala 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPDVI - Uradni list RS, št. 52/94 - 45/96). Iz izpodbijane sodbe ni razvidno, zakaj sodišče ni ugodilo dokaznemu predlogu po zaslišanju tožečih strank. Sodišče tudi ni vabilo tožečih strank na obravnavo, da bi se vsaj kot stranke udeležile postopka. Tako je sodišče zaslišalo le ravnateljico tožene stranke, pri tem pa se je že vnaprej postavilo na stališče, da se v ocenjevanje ravnatelja ne sme spuščati. Ocene ravnateljice bi moralo sodišče preveriti. Ugotoviti bi moralo, zakaj so določeni zaposleni pri toženi stranki izredno napredovali in te ocene primerjati s pisno oceno ravnateljice o izpolnjevanju pogojev za napredovanje tožečih strank. Pritožujejo se tudi zoper sklep o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 11. člen Odvetniške tarife (OT - Uradni list RS, št. 7/95 - 57/2000), ki določa, da se za zastopanje več strank v postopku pred sodiščem skupna cena opravil zviša za 10 % za vsako nadaljnjo stranko. Pooblaščenka je zastopala zgolj OŠ M., zaradi česar ji zvišanje skupne cene opravil po 11. členu OT ne pripada. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožečih strank, ki izpodbijajo sodbo v celoti, ugodi. Priglašajo tudi pritožbene stroške.

Pritožbe tožečih strank zoper sodbo so utemeljene, pritožba tožeče stranke N. Š. zoper sklep o stroških pa ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo preizkusilo glede navedb v pritožbi, po uradni dolžnosti pa, skladno z 2. odstavkom 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) in določbo 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99), ali so bile na prvi stopnji storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP-77 ter pravilno uporabljeno materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pri odločanju pa ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih zatrjuje tožeča stranka v pritožbi ter tudi ne tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V sporih iz 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98), v zvezi s 1. in 2. odstavkom 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 - 66/93) lahko delavec zahteva sodno presojo vseh relevantnih elementov odločbe delodajalca o njegovih pravicah iz delovnega razmerja. Ker je bilo izpolnjevanje pogojev za napredovanje v plačilni razred pomembno tudi za prve razvrstitve tožečih strank v plačilni razred in ker so bili kriteriji za napredovanje v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (v nadaljevanju Pravilnik - Uradni list RS, št. 41/94 - 66/96) dokaj podrobno razdelani, je pravilnost in sorazmernost uporabe teh kriterijev s strani pristojnega ravnatelja podvržena sodni presoji. Ravnateljici pri prvem razvrščanju v plačilne razrede za delavce, ki so izpolnjevali pogoje za redno napredovanje sicer skladno s 26. členom Pravilnika ocen ni bilo potrebno pisno utemeljiti, morala pa je pisno utemeljiti ocene delavcev, ki so izpolnjevali pogoje za delno in izjemno napredovanje oz. pogojev za napredovanje niso izpolnjevali. Ravnateljica si je pri ocenjevanju morala postaviti določene kriterije, na podlagi katerih je ocenila ali določen delavec izpolnjuje oz. ne izponjuje posameznega pogoja, zato bo lahko utemeljila tudi ocene tožečih strank. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo ugotoviti, kako je ravnateljica ocenila tožeče stranke ter primerjati te ocene s pisnimi ocenami ravnateljice pri delavcih, ki so izjemno napredovali na podlagi 15. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96). Pri tem pa naj se omeji le na tiste pogoje, pri katerih so bile tožeče stranke negativno ocenjene.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 370. člena ZPP-77 izpodbijano sodbo razveljavilo glede tožečih strank M. P., T. D., I. B., N. F., K. R., Z.. R., S.. G. ter B. Ž. M. in glede njih zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da v sodbi ni navedlo razlogov o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje tožečih strank. Pooblaščenka tožečih strank je namreč na glavni obravnavi dne 23.12.1998 izjavila, da ne vztraja pri izvedbi dokaza z zaslišanjem tožečih strank. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ker tožečih strank ni osebno vabilo na glavno obravnavo. Če ima stranka v sporu pooblaščenca se skladno z 138. členom ZPP-77 vsa pisanja vročajo njemu. Stvar notranjega razmerja med stranko in pooblaščencem pa je, da se o prejetih pisanjih sodišča obveščata. Neutemeljen je tudi očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki se nanaša na 19. člen KPDVI. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka pri delodajalcu, ker ravnateljica tožene stranke pred izdajo določb ni zahtevala predhodnega mnenja reprezentativnega sindikata v skladu z 19. členom KPDVI. 4. alinea 19. člena KPDVI se po zaključku pritožbenega sodišča ne nanaša le na 91. člen KPDVI, ampak na postopek sprejemanja vseh splošnih aktov, s katerimi se uvajajo novi načini ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanja oz. napredovanja v višje plačilne razrede ter določanja plač in drugih prejemkov na tej podlagi. S sodelovanjem sindikata pri sprejemanju splošnih aktov, je zahtevi 19. člena KPDVI zadoščeno in zato ravnatelju ni potrebno ponovno zahtevati predhodnega mnenja sindikata pred sprejemom konkretne odločitve za posameznega delavca, ki jo sprejme na podlagi teh aktov.

Neutemeljena je pritožba tožeče stranke N. Š. zoper sklep o stroških. Pritožbeno sodišče se strinja z pravnim tolmačenjem sodišča prve stopnje, da je do zvišanega plačila zaradi zastopanja več strank po 11. členu OT, upravičen tudi odvetnik, ki sicer zastopa le eno stranko, na nasprotni strani pa nastopa več strank. Tudi pooblaščenka tožene stranke je v konkretnem primeru imela več dela zaradi devetih tožečih strank, kot bi ga imela, če bi bila na nasprotni strani le ena. Glede na to, da so tožeče stranke navadne sospornice in bi lahko vsaka vodila svoj spor, v katerem bi lahko pooblaščenka vsakič samostojno zahtevala plačilo opravil, je v tem sporu upravičeno zahtevala zvišano plačilo po 11. členu OT. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 380. člena ZPP-77, pritožbo tožeče stranke N. Š. zoper sklep o stroških zavrnilo in ga v obsegu, ki se nanaša nanjo, potrdilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP-77. ZPP-77 in ZTPDR je pritožbeno sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94).