Jedro

Ker je bilo z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe, gre za razsojeno stvar, ne glede na različne pristojnosti ustavnega in upravnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. ... z dne 22.3.2000.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom postopka o zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 2.4.1999 in o zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 29.10.1999 združilo v en postopek (1. točka izreka), isti zahtevi v delu, kolikor se nanašata na Gradbeni inštitut Z. zavrglo (2. točka izreka), v delu, kolikor se nanašata na javni zavod Gradbeni ištitut Z. in Zavod za gradbeništvo Slovenije pa zavrnilo (3. točka izreka).

Upravno sodišče 2. točko izreka izpodbijanega sklepa utemeljuje z naslednjim: Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. ... z dne 9.12.1999 odpravilo sklep upravnega sodišča ... z dne 8.4.1999, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnikov za izdajo začasne odredbe z dne 2.4.1999, ter sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. ... z dne 20.5.1999, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnikov zoper navedeni sklep upravnega sodišča, ter z navedeno odločbo odločilo, da do pravnomočnosti odločitev upravnega sodišča v upravnem sporu Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, ne sme razpolagati z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka pred Upravno enoto Ljubljana, Izpostave B. št. ... O zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 2.4.1999 je torej, kolikor se je ta nanašala na Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, že odločeno z navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Prav tako je z navedeno odločbo ustavnega sodišča odločeno o tem, kar je tožeča stranka predlagala v novi zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 29.10.1999. Ker so odločbe ustavnega sodišča obvezne (1. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94), tožniki za začasni odredbi, kolikor se ta nanašata na Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, nimajo več pravnega interesa, zato je sodišče zahtevi za izdajo začasnih odredb v tem delu zavrglo.

Tretjo točko izreka izpodbijanega sklepa pa upravno sodišče utemeljuje z naslednjim: Tožba v upravnem sporu je vložena zoper odločbo tožene stranke št. ... z dne 6.4.1999, s katero je bila zavržena pritožba tožnikov zoper odločbo Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 31.7.1998 o lastninskem preoblikovanju Gradbenega inštituta Z. Sporno pravno razmerje je torej lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta Z. Zato je moralo sodišče zahtevi za izdajo začasnih odredb v delu, kolikor se nanašata na druge subjekte, ki v spornem razmerju niso zajeti, zavrniti.

V pritožbi, ki jo tožeča stranka vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS, izpodbija 2. in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa. Zmoten je zaključek, da je bilo o obeh zahtevah že odločeno z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ustavno sodišče je namreč povsem drug organ, z drugimi pristojnostmi, kot pa upravno sodišče. Ustavno sodišče odloča po Zakonu o ustavnem sodišču, upravno sodišče pa po Zakonu o upravnem sporu. Ustavno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojen organ, ki bi lahko odločal oziroma izdal sklep o začasni odredbi po 2. odstavku 69. člena ZUS. Tudi odločitev o zavrnitvi začasne odredbe je nezakonita. Ustanovitelj javnega zavoda Gradbeni inštitut Z., to je Vlada Republike Slovenije, ni sprejela nobenega akta (sklepa), da se omenjeni javni zavod ukine ali pa kakorkoli statusno preoblikuje. Pravna posledica uspeha v upravnem sporu bo ta, da se bo vzpostavilo tisto pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odločb Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 31.7.1998 (prvo soglasje) ter z dne 23.10.1998 (drugo soglasje). Pomeni, da bo ponovno vzpostavljen nazaj "javni zavod Gradbeni inštitut Z.". Tožeča stranka je zoper vpis v sodni register na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... z dne 2.12.1998 vložila tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa. Zavod za gradbeništvo je v denacionalizacijskem postopku pri Upravni enoti Ljubljana, Izpostava B. pod opr. št. ... Zavod za gradbeništvo Slovenije in Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana sta sklenila pogodbo o ugotovitvi idealnih deležev na nepremičninah, na katerih je v zemljiški knjigi vpisan Z. Predmet pogodbe so nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Zato je potrebno obe zahtevani odredbi izdati tudi zoper Zavod za gradbeništvo Slovenije. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da se zahtevama ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

V odgovoru na pritožbo Zavod za gradbeništvo Slovenije (kot prizadeta stranka) navaja, da je sporno pravno razmerje tega upravnega spora lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta Z. Zato je odločitev sodišča, da zahtevi za izdajo začasnih odredb v delu, v kolikor se nanašata na druge subjekte, ki v spornem razmerju niso zajeti, pravilna. Zavod za gradbeništvo je, glede na določbe Zakona o zavodih zgolj uporabnik navedenih nepremičnin. Lastnik je njegov ustanovitelj, to je Republika Slovenija. Zoper zavod zato sodni postopki glede spornih nepremičnin ne morejo teči in zavod tudi ne more biti denacionalizacijski zavezanec. S pogodbo, na katero se sklicuje pritožba, sta stranki v skladu s sklepi Vlade Republike Slovenije z dne 6.7.1995 in 28.5.1998, le določili delež imetnikov pravic uporabe v odstotku. Zavod predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z navedenimi razlogi pritožbeno sodišče soglaša. Iz predloženih spisov izhaja, da je bilo z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. ... z dne 9.12.1999 (2. točka izreka) ugodeno zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 2.4.1999 in to zoper Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana. Navedena odločba se nanaša prav na konkreten upravni spor, ustavno sodišče pa se pri njeni izdaji v 16. točki obrazložitve odločbe sklicuje na 1. odstavek 60. člena Zakona o ustavnem sodišču. Po navedeni določbi lahko ustavno sodišče, če odpravi posamični akt, tudi odloči o sporni pravici.

Pomeni, da je ustavno sodišče samo odločilo in prepovedalo razpolaganje s spornimi nepremičninami. Tožeča stranka ne trdi, da bi šlo pri obeh zahtevanih začasnih odredbah za zahtevo s popolnoma različno vsebino, in to tudi ne izhaja iz podatkov spisa. Bistvena vsebina obeh začasnih odredb je namreč prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bilo z navedeno odločbo ustavnega sodišča glede gradbenega inštituta že odločeno tako o zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 2.4.1999, glede na vsebino zahteve z dne 29.10.1999 pa tudi o tej zahtevi. Tožeča stranka zato ne more uspeti s pritožbenim ugovorom o različnih pristojnostih ustavnega in upravnega sodišča. Gre torej (v navedenem obsegu) za razsojeno stvar (2. odstavek 333. člena v zvezi s 347. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 in 16. členom Zakona o upravnem sporu - ZUS/97). Zato je upravno sodišče obe zahtevi v navedenem obsegu pravilno zavrglo.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov niti glede 3. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pri zahtevi za izdajo začasne odredbe je relevantno pravno razmerje, ki je predmet upravnega spora. V konkretnem upravnem sporu se sporno pravno razmerje nanaša le na lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta Z., kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker glede drugih subjektov, ki jih navaja pritožba, doslej ni bilo odločeno (ne v odločbi ustavnega sodišča, ne s sklepom upravnega sodišča), v spornem razmerju pa niso zajeti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zahtevi v navedenem obsegu zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (73. člen v zvezi z 68. členom ZUS).