Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob prvem sojenju je tožeča stranka obstoj delovne nesposobnosti ter vzročno zvezo med delovno nesposobnostjo in prometno nezgodo do katere je prišlo 23.8.1988 dokazala, tožena stranka pa je s pravnim sredstvom, kateremu je pritožbeno sodišče ugodilo, obstoj pravnorelevantnih dejstev povezanih z delovno sposobnostjo tožnika in vzročno zvezo izpodbijala, ter svoja pritožbena zatrjevanja dokazovala s trditvami, da bi izvedenec ortoped (ali medicine dela) tožnikovo delovno sposobnost in vzročno zvezo z nezgodo z dne 23.8.1988 izključil. Teh pritožbenih trditev o nujnosti izvedbe dokaza z izvedencem ortopedom (ali medicine dela) pa ni mogoče šteti le "kot utemeljeno opozarjanje na potrebo po izvedbi tega dokaza", kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, ampak gre za dokazni predlog tožene stranke, ki je zato za izvedbo predlaganega dokaza dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo z izvedbo dokaza nastali (1. odstavek 153. člena ZPP).
Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, da ji mora tožena stranka od 23.8.1988 dalje plačevati denarno rento v znesku 15.000 Sit (za čas od 23.8.1988 do 31.12.1990) oziroma 30.000 Sit (od 1.1.1991 dalje). Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 40.500 Sit. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo v kateri izrecno ni uveljavljala nobenega revizijskega razloga. Celoten pregled pravdnega spisa, v drugih postopkih izdanih odločb in vseh listinskih dokazov, ki jih je tožeča stranka sodišču predložila bi pokazal, da predstavlja način na kakršnega sodišča obravnavajo tožnikove zahtevke, za tožnika veliko obremenitev. Kakšen je tožnikov materialni položaj je zlasti razvidno iz sodišču že predložene sodbe opr. št. P 752/90 iz katere izhaja, da tožnik ne zmore redno poravnati niti stroškov stanovanja. V letu l988 je doživel kar dve prometni nesreči. Ni v skladu z določbami ZPP in načelom pravičnosti, da se mora kar nekaj let pred sodiščem boriti za odškodnino, zlasti če se upošteva dejstvo, da je bil zaradi posledic poškodb invalidsko upokojen, pokojnina, ki jo prejema, pa je izredno nizka. Tožnik je sodišču predložil vrsto listin iz katerih izhaja, da za nobeno delo ni več sposoben. Če bi sodišče predložene listine ocenilo bi ugotovilo, da izvedba dokaza z izvedencem ortopedom sploh ni potrebna. Sodišču je bilo pojasnjeno, da tožeča stranka nima nič proti temu, da se dokaz z izvedencem ortopedom izvede, vendar pa materialni položaj tožnika ne omogoča, da bi sredstva za izvedbo tega dokaza založil on. Ker pritožbeno sodišče tega ni upoštevalo, je bistveno kršilo določbe ZPP, kar je s svojim ravnanjem že poprej storilo tudi sodišče prve stopnje, na kar je tožnik opozarjal že v pritožbi, vendar pa pritožbeno sodišče tem pritožbenim trditvam ni sledilo. Zato naj se reviziji ugodi.
V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.
V obširni reviziji tožeča stranka med ostalim smiselno tudi zatrjuje (tako kot je zatrjevala tudi v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje), da sta sodišči prve in druge stopnje vrsto določb ZPP zmotno uporabili ali pa jih sploh nista uporabili, zaradi česar sta zagrešili bistveno kršitev določb ZPP. Tako v pritožbi kot tudi v reviziji tožeča stranka citira tudi določene člene ZPP, ki naj bi bili napačno uporabljeni, ali pa naj bi ostali neuporabljeni (tako npr. izrecno omenja 154. - 158. člen, 250. člen, smiselno pa tudi 7., 8., 153., 172. in 352. člen ZPP).
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je v reviziji zatrjevana neuporaba oziroma nepravilna uporaba določb ZPP podana. S tem, ko je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje, v kateri je tožeča stranka bistveno kršitev določb ZPP iz 1. odstavka 354. člena ZPP uveljavljala, kot neutemeljeno zavrnilo, je bistveno kršitev ZPP tudi samo zagrešilo, zaradi česar je revizija tožeče stranke v tej smeri dovoljena (2. točka 1. odstavka 354. člena ZPP). Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (2. odstavek 7. člena ZPP). Tožeča stranka je s predložitvijo številnih listin (predvsem zdravniških potrdil in obvestil zdravniku) dokazovala, da zaradi posledic prometne nezgode, do katere je prišlo v letu l988 (23.8.1988), za delo ni več sposoben. Nekatere predložene listine tožnikove delovne nesposobnosti potrjujejo. S predložitvijo teh listin je zato tožeča stranka izpolnila zahtevo iz 2. odstavka 7. člena ZPP, sodišču pa omogočila, da o tožbenem zahtevku odloči na način, ki ga določa 8. člen ZPP. Ob prvem sojenju (sodba opr. št. III P 381/90, z dne 12.12.1991) je sodišče prve stopnje določbe 7. in 8. člena ZPP pravilno uporabilo. Ker pa je tožena stranka v pritožbi zatrjevala, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno zato, ker ni bil izveden tudi dokaz z izvedencem ortopedom ali izvedencem s področja medicine dela, je bilo njeni pritožbi ugodeno, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob prvem sojenju je tožeča stranka obstoj delovne nesposobnosti ter vzročno zvezo med delovno nesposobnostjo in prometno nezgodo do katere je prišlo 23.8.1988 dokazala, tožena stranka pa je s pravnim sredstvom, kateremu je pritožbeno sodišče ugodilo, obstoj pravnorelevantnih dejstev povezanih z delovno sposobnostjo tožnika in vzročno zvezo izpodbijala, ter svoja pritožbena zatrjevanja dokazovala s trditvami, da bi izvedenec ortoped (ali medicine dela) tožnikovo delovno sposobnost in vzročno zvezo z nezgodo z dne 23.8.1988 izključil. Teh pritožbenih trditev o nujnosti izvedbe dokaza z izvedencem ortopedom (ali medicine dela) pa ni mogoče šteti le "kot utemeljeno opozarjanje na potrebo po izvedbi tega dokaza", kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, ampak gre za dokazni predlog tožene stranke, ki je zato za izvedbo predlaganega dokaza dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bo z izvedbo dokaza nastali (1. odstavek 153. člena ZPP).
Iz navedenih razlogov je bilo potrebno reviziji ugoditi, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 394. člena ZPP).