Jedro

Vrhovno sodišče JE že pojasnilo, da lahko stranka tudi po tem, ko je bila pristojnost za sojenje v določeni pravdni zadevi po 105.a členu Zakona o sodiščih prenesena na drugo sodišče, ker se opravi prenos naključno določenih spisov, brez predhodne analize smotrnosti prenosa, predlaga prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP pod pogojem, da so podani tehtni razlogi za sklepanje, da se bo postopek pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču opravil in zaključil laže in hitreje.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1. Tožniki so tožbo, s katero so zahtevali, da morata toženca prenehati s slikovnim in zvočnim snemanjem oseb, ki se zadržujejo na nepremičnini z naslovom ..., kar naj bi počela s svoje nepremičnine ..., ter posegati v njihove osebnostne pravice in jim plačati odškodnino, vložili na stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu. Po pričetku pravde je bila pristojnost za sojenje v tej zadevi po določbah 105.a člena Zakona o sodiščih prenesena na Okrajno sodišče v Novi Gorici.

2. Tožeča stranka je Vrhovnemu sodišču predlagala, naj na podlagi določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) krajevno pristojnost prenese na stvarno pristojno Okrajno sodišče v Piranu. Predlog je utemeljila z razlogi ekonomičnosti: vse pravdne stranke in večje število predlaganih prič ima prebivališče na območju Kopra; predlagan je bil tudi dokaz z ogledom na kraju samem v Strunjanu, potovanja strank in prič z obale na obravnavno v Novo Gorico in sodišča iz sodišča iz Nove Gorice na ogled v Strunjan pa bi bila povezana z nesorazmerno porabo časa in potnimi stroški.

3. Toženca sta prenosu krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Piranu nasprotovala. Prepričana sta, da predlog tožnikov za delegacijo pristojnosti v resnici ne zasleduje cilja ekonomičnosti oziroma smotrnosti postopka, pač pa vrnitev zadeve v odločanje sodnici, ki je pred prenosom zadeve na Okrajno sodišče v Novo Gorico že izdala začasno odredbo in ki v prostem času obiskuje gostinski lokal, ki je last druge tožeče stranke in ga ima v najemu prva tožeča stranka in ki predstavlja nepremičnino, ki je posredno predmet spora. Poleg tega je bil predlog za delegacijo podan z namenom zavlačevanja sodnega postopka in so torej tožniki, ko so ga podali očitno zlorabili procesne pravice. Predlog bi namreč lahko podali že takoj, ko je bila zadeva odstopljena v reševanje Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ne pa šele tik pred razpisom glavne obravnave. Razlog za zavrnitev predloga predstavlja tudi manjša obremenjenost Okrajnega sodišča v Novi Gorici v primerjavi z Okrajnim sodiščem v Piranu.

4. Okrajno sodišče v Novi Gorici je ob posredovanju predloga za delegacijo v odločitev Vrhovnemu sodišču ocenilo, da bo glede na kompleksnost zadeve potrebno opraviti več narokov za glavno obravnavo in zaslišati precej prič, ki, tako kot vse pravdne stranke, živijo na širšem območju Kopra, predlagan ogled na kraju samem pa bo tudi za sodišče pomenil večjo porabo časa.

5. Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Piranu.

6. Kot je bilo že navedeno, je bilo ob vložitvi tožbe za odločanje o tožbenem zahtevku stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu. Te okoliščine se tudi med postopkom niso spremenile. Prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Novi Gorici je temeljil na določbah 105.a člena Zakona o sodiščih. Ta določa, da predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev, pri čemer ni mogoče prenesti pristojnosti za sojenje v zadevah, za katere zakon določa izključno krajevno pristojnost, razen v izvršilnih zadevah izterjave denarnih terjatev. Iz pravkar povzetih določb zakona je razvidno, da je prenos pristojnosti na njihovi podlagi ukrep sodne uprave, ki je namenjen izenačitvi obremenitve med sodišči in odpravi sodnih zaostankov. Posledica prenosa krajevne pristojnosti po 105.a členu Zakona o sodiščih ima lahko za stranke tudi posamezne neugodne posledice, kot so npr. slabše prometne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi, višji potni stroški, daljši čas potovanja in podobno. Taka morebitna bremena mora stranka prevzeti, da je v zadevi odločeno prej, kot bi bilo brez prenosa pristojnosti.

7. Vendar pa je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da lahko stranka tudi po tem, ko je bila pristojnost za sojenje v določeni pravdni zadevi po 105.a členu Zakona o sodiščih prenesena na drugo sodišče, ker se opravi prenos naključno določenih spisov, brez predhodne analize smoternosti prenosa, predlaga prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP pod pogojem, da so podani tehtni razlogi za sklepanje, da se bo postopek pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču opravil in zaključil laže in hitreje. Prav v tem je namreč smisel določbe 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek.

8. Prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP je torej v zadevah, v katerih je bila pristojnost za sojenje prenesena s stvarno in krajevno pristojnega sodišča na drugo sodišče na podlagi določb 105.a člena Zakona o sodiščih, je torej mogoč le v primeru posebej tehtnih razlogov, ki govorijo v prid pričakovanju, da bo postopek mogoče laže in hitreje opraviti pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem. Po prepričanju Vrhovnega sodišča so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki utemeljujejo tako pričakovanje. Vse pravdne stranke in večje število predlaganih prič ima prebivališče na obali, predlagan pa je tudi dokaz z ogledom na kraju samem v Strunjanu. V tem se konkretna zadeva razlikuje od tistih zadev, v katerih je Vrhovno sodišče potem, kot je bila zadeva prenesena na drugo sodišče po 105.a členu Zakona o sodiščih, zavrnilo predlog strank, naj za odločanje določi stvarno in krajevno pristojno sodišče. 9. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v Piranu. Pomisleki tožencev glede sodnice tega sodišča, ki je izdala začasno odredbo, na odločitev o predlogu za delegacijo ne morejo vplivati.