Jedro

V pritožbenem postopku so nova dejstva in novi dokazi (1. odstavek 352. člena ZPP) sicer dovoljeni, vendar te novote lahko prispevajo le k razjasnitvi že zatrjevane dejanske podlage na prvi stopnji. Če gre za novo trditveno podlago, ki je sodišče prve stopnje še ni moglo preizkusiti, gre lahko le za nedovoljeno spremembo tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka dodelilo v varstvo in vzgojo materi ter tožencu naložilo, da mora plačevati preživnino za ml. T. v znesku 33.000,00 SIT mesečno, za ml. T. 25.000,00 SIT ter za tožnico 10.000,00 SIT mesečno, vsem od 10.2.1994 dalje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca zoper preživninski izrek in prvostopno sodbo v tem delu potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec iz vseh revizijskih razlogov. V reviziji opisuje svoje zdravstveno in premoženjsko stanje od 1.7.1994 dalje. Navaja, da od tega datuma dalje prispeva 25.000,00 SIT preživnine za hčerko in 17.000,00 SIT za sina, tožnici pa preživnina ne gre, ker je mlada in sposobna za delo. Poleg tega je v letu 1993 dobila visoko odpravnino, od prodaje stanovanja (hčerka in tožnica sta bili solastnici do 80%) pa je ostalo še 37.100 DEM. Tako ne tožnica ne otroka niso ogroženi. Toženec pa stanuje pri bratu in bo moral poskrbeti za svoj stanovanjski problem. Toženec je že v pritožbenem postopku uveljavljal novo nastalo stanje po prenehanju honorarnega dela, vendar ga je sodišče druge stopnje napotilo na drug postopek. S tem je to sodišče kršilo ZPP. Če gre za spremenjene okoliščine, ki nastanejo med postopkom pred pravnomočnostjo sodbe, jih sodišče mora upoštevati. Zato toženec predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije in nasprotni stranki. Javni tožilec se o njej ni izjavil, tožeča stranka pa na revizijo toženca ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka v reviziji predvsem napačno trdi, da mora sodišče upoštevati vse novo nastale okoliščine, ki se zgodijo do pravnomočnosti sodbe. Sodišče druge stopnje presoja pravilnost odločitve na prvi stopnji. To pa pomeni, da presoja, ali je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede na tedaj uveljavljano trditveno podlago spora in ali je na to (tedaj znano) dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V pritožbenem postopku so nova dejstva in novi dokazi (1. odstavek 352. člena ZPP) sicer dovoljeni, vendar te novote lahko prispevajo le k razjasnitvi že zatrjevane dejanske podlage na prvi stopnji. Če gre za novo trditveno podlago, ki je sodišče prve stopnje še ni moglo preizkusiti, gre lahko le za nedovoljeno spremembo tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP). Ta pa je lahko, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, predmet posebne pravde. Posebej to velja za spore o trajnih razmerjih, kakršni so tudi preživninski. Prav zaradi sprememb, ki so v teh razmerjih pogoste, je mogoče z novo tožbo zahtevati spremembo že pravnomočno določene preživnine (3. odstavek 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč.b.). Z neupoštevanjem pritožbenih novot v tem postopku tako sodišči prve in druge stopnje nista kršili ne določb ZPP ne ZZZDR.

Ker je tožena stranka preživnino za otroka izpodbijala le zaradi teh spremenjenih okoliščin, revizija zoper ta del odločitve iz že navedenih razlogov ni utemeljena.

Neutemeljena pa je tudi revizija zoper odločitev o preživnini za tožnico.

Pravica prejšnjega zakonca, da zahteva plačilo preživnine od drugega zakonca, temelji na 81. členu ZZZDR. V tej določbi je med drugim navedeno, da ima pravico do preživnine tisti zakonec, ki nima sredstev za življenje in je za delo nesposoben. Sodna praksa to določbo uporablja tako, da ugotavlja celotno premoženjsko stanje enega in drugega zakonca, in sicer tako v času razveze, kakor tudi v bodoče. Tožnica je po ugotovitvah sodišča prve in druge stopnje med razveznim postopkom izgubila zaposlitev, prognoza njene zaposlitve pa je glede na poklic, delovno dobo in starost slaba. Z razvezo samo pa tožnica izgublja tudi toženčev prispevek k prej skupnemu gospodinjstvu, pri čemer ima toženec bistveno višje dohodke kot tožnica. Nadomestilo za brezposelne v ugotovljeni višini 26.919,00 SIT komaj omogoča preživetje. Ob upoštevanju še vseh drugih okoliščin (časovna omejitev nadomestila, premoženje, ki ne prinaša dohodka), ki so bile med postopkom ugotovljene, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožnici prisodili preživnino v znesku 10.000,00 SIT.

Revizijsko sodišče še opozarja, da je navajanje novot, ki posegajo v ugotovljeno dejansko stanje, tudi v revizijskem postopku prepovedano (387. člen ZPP). Tudi zanje pa velja enako, kot je bilo navedeno za pritožbene novote. Toženec bo v morebitni novi pravdi lahko uveljavljal tudi tista dejstva (kupnina od prodanega stanovanja, razdeljeno skupno premoženje itd.), s katerimi v reviziji ni mogel uspeti.

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi. Revizijsko sodišče jo je, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).