Jedro

Po odločbi ZPIZ Slovenije delavec lahko opravlja delo pretežno sede in brez dviganja bremen nad 15 kg. Tem omejitvam ne ustreza pakiranje pizz, ker se delo opravlja stoje in ne mlincev v 25 kg vreče, ker je treba te vreče tehtati in dvigati na voziček.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnika in odločilo, da je kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času od 13.3.1990 dalje zmožen za drugo ustrezno delo v ugodnih mikroklimatskih pogojih, brez stalnega poklekanja in počepanja, brez stalnega globokega sklanjanja in dvigovanja bremen nad 15 kg, pretežno sede, brez vsiljene in daljše hoje in stoje, ter da preostalih delovnih zmožnosti iz delokroga "pakiranje in druga dela z omejitvijo" ne ustrezata pakiranje pizz in zlaganje mlincev v 25 kg vreče ter dvigovanje le-teh, niti nista ustrezala preostali delovni zmožnosti od 29.10.1990 dalje. Zavrnilo pa je njegov zahtevek, da se kot vzrok III. kategorije invalidnosti priznajo posledice poškodbe pri delu dne 4.8.1988. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo pritožbo drugotožene stranke - revidenta, v kateri je med ostalim tudi uveljavljala napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker da ne gre za vreče težke 25 kg, ampak za vrče v teži 10 kg, zato ni presežena omejitev dvigovanja bremen nad 15 kg. V reviziji revident uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava, in to samo kolikor je odločeno, da tožnikovi preostali delovni zmožnosti iz delokroga "pakiranje in druga dela z omejitvijo" ne ustreza pakiranje pizz in zlaganje mlincev v 25 kg vreče ter dvigovanje le-teh, niti nista ustrezala preostali delovni zmožnosti od 29.10.1990 dalje. V reviziji navaja, da je nesmiselna ugotovitev neustreznosti dela pakiranja pizz za obdobje, ko še pizze niso bile v proizvodnem programu, mlinci pa se zlagajo samo v 10 kg vreče. Po mnenju revidenta je sodišče tudi izhajalo iz predpostavke, da tožnik ta dela opravlja ves delovni čas, dejansko pa ga samo dve uri na dan, razen v sredo, ko je tega dela bilo za 6 ur. Danes pa tega sploh ni več. Dalje navaja, da je to delo tudi možno oceniti kot pretežno sedeče delo, kar pa bi moral oceniti izvedenec medicine dela, ne pa sodišče. Samo on lahko oceni, ali pakiranje pizz ustreza omejitvam, ki jih je določila invalidska komisija v sklepu z dne 8.1.1991. Revident predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji ter izpodbijano odločbo druge stopnje spremeni tako, da prvostopno odločbo razveljavi, ali pa razveljavi odločbo druge stopnje in sodišču naloži ponovno odločitev. Skladno z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90, ZPP) je revizija bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena. Po odločitvah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, sedaj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je tožnik Z.F. kot invalid III. kategorije bil sposoben opravljati poln delovni čas delo pretežno sede, brez vsiljene oziroma daljše hoje ali stoje, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, brez stalnega poklekanja in počepanja, brez stalnega globokega sklanjanja in dviganja bremen nad 15 kg. Sodišče prve stopnje je odločilo, da navedenim omejitvam ne ustrezata iz delokroga "pakiranje in druga dela z omejitvijo" pakiranje pizz in zlaganje mlincev v 25 kg vreče ter dvigovanje le-teh. Tako odločitev sodišča prve stopnje je z izpodbijano odločbo potrdilo sodišče druge stopnje. Z njo se strinja tudi revizijsko sodišče. Ugotovljeno je namreč, da so se pizze pakirale stoje, in to v povprečju polovico mesečne delovne obveznosti (po navedbah revidenta na obravnavi 17.2.1993). Izvedenec je na obravnavi 26.11.1993 povedal, da je pod pojmom pretežno sedeče delo razumeti delo, katero se več kot polovico delovnega časa opravlja sede, za tožnika pa bi bilo najbolj primerno, da bi okrog 75 % delovnega časa sedel. Opisan način pakiranja pizz pa temu ne ustreza, še zlasti ne, ker iz podatkov v spisu izhaja, da se določene dni v mesecu ves delovni dan zlagajo le pizze. Zlaganje mlincev v 25 kg vreče pa ne ustreza določenim omejitvam, ker je tožnik moral 25 kg vreče tudi tehtati in nalagati na voziček, torej je moral dvigati breme težko nad 15 kg. Revident sicer v reviziji navaja, da se mlinci zlagajo le v 10 kg vreče, vendar pa je na obravnavi 26.11.1993 navajal, da se mlinci v razsutem stanju (rinfuzi) pakirajo v 25 kg vreče, da je to delo možno opravljati le stoje ter da je potrebno te vreče tudi dvigovati. Iz vsega navedenega sledi, da je sodišče druge stopnje imelo podlago za sprejem izpodbijane odločitve v ugotovljenem dejanskem stanju, in je na tako dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Revident v reviziji ni določno navedel, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka bi naj sodišče druge oziroma prve stopnje zagrešilo, zato je revizijsko sodišče, potem, ko je ugotovilo, da tudi niso podane bistvene kršitve pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku, katere sodišče po določbi 386. člena zakona o pravdnem postopku upošteva po uradni dolžnosti, revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe zakona o pravdnem postopku je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).