Jedro

Zato tudi v obravnavanem primeru zgolj zaradi dejstva, da je odvetnika v sodnem postopku, ki teče po ZDZdr, izbrala 1. udeleženka, pritožitelju ni mogoče priznati nagrade in stroškov brez upoštevanja 17. člena Zodv. Vendarle bi šlo za neenako obravnavo odvetnikov v istih postopkih in za storitve, ki se plačujejo iz proračuna.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenca nasprotne udeleženke je delno utemeljena, zato se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da pravilno glasi: "I. Odvetniku se priznajo stroški zastopanja pred sodiščem prve stopnje v znesku 120,00 EUR.

II. Odvetniku se priznajo stroški pritožbenega postopka v znesku 15,30 EUR.

III. Odvetnik je zavezanec za DDV, zato se obračuna 22 % DDV od celotnega zneska nagrade in stroškov v višini 29,80 EUR.

IV. Plačilo skupnega zneska 165,10 EUR izvrši, najkasneje v roku 30 dni od odločitve sklepa sodišča druge stopnje in izstavitve računa, finančno-računovodska služba sodišča iz sredstev sodišča na transakcijski račun odvetnika."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetniku kot pooblaščencu nasprotne udeleženke v postopku o sprejemu na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške zastopanja v znesku 78,00 EUR (točka I izreka), od tega zneska obračunalo DDV v višini 17,16 EUR (točka II izreka) ter naložilo plačilo skupnega zneska 95,16 EUR v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa in izstavitvi računa finančno-računovodski službi sodišča iz sredstev sodišča na transakcijski račun odvetnice.

2. Zoper citirani sklep je vložil pritožbo odvetnik z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki prinašajo nezakonitost in napačno uporabo materialnega prava. Bistvo pritožbenih navedb je, da ga je nasprotna udeleženka za zastopanje pooblastila sama, kar izhaja iz priloženega pooblastila, zato je sodišče napačno odmerilo stroške po petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu.1 Izpostavlja, da udeleženki kot pooblaščenec ni bil postavljen po uradni dolžnosti. Udeleženka pa je do povračila stroškov odvetnika upravičena brezpogojno. Nadalje graja tudi višino odmerjenih stroškov in nagrade, in sicer da mu sodišče neutemeljeno ni priznalo urnino po četrtem odstavku 6. člena Odvetniške tarife.2 Ta strošek ni odvisen od dolžine trajanja naroka, pooblaščenec pa se je moral pogovoriti z udeleženko v UKC. Za pot mu ne gre le priglašena urnina temveč tudi kilometrina, saj te razdalje ni dolžan opraviti peš. Sodišče mu je priznalo za razgovor z nasprotno udeleženko le pol ure, časa pa je bilo potrebnega veliko več. S tega naslova bi sodišče moralo priznati vse priglašene stroške, torej 250 točk OT, prav tako bi moralo sodišče priznati stroške za udeleženkin poziv sodišču s priglasitvijo pooblastila, pa tudi za končno poročilo, vse v višini 50 točk. Po njegovem mnenju gre za samostojno in ključno opravilo v okviru vzpostavljenega mandatnega razmerja.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavani nepravdni zadevi je sodišče s sklepom z dne 27. 5. 2021 odločilo, da se nasprotna udeleženka odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelka za psihiatrijo. V postopku pridržanja nasprotne udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom v nujnem primeru je nasprotno udeleženko kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ki je v spis tudi predložil pooblastilo za zastopanje, podpisano s strani nasprotne udeleženke. Kot opozarja pritožba, iz spisa res nikjer ne izhaja, da bi bil odvetnik - pritožitelj imenovan po uradni dolžnosti, vendar to dejstvo, ne pomeni, da je sodišče storilo kršitev prvega odstavka 339. člena ZPP in nepravilno uporabilo določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.

5. O zadevah po Zakonu o duševnem zdravju3 pristojno sodišče odloča v nepravdnem postopku (prvi odstavek 30. člena ZDZdr), pri čemer je treba šteti, da je treba vedno, kadar je neko vprašanje posebej urejeno z ZDZdr, uporabiti ta zakon, ne pa morda ZNP-1. Glede stroškov postopka za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, kot je bil obravnavani postopek, ki se je vodil zoper nasprotno udeleženko, drugi odstavek 51. člena določa, da v primeru, če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravja (kot je bilo v obravnavanem primeru), se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Skladno s to določbo je sodišče z izpodbijanim sklepom tudi naložilo plačilo odmerjenih stroškov iz sredstev sodišča. Pravilno je tudi navedlo, da se ta sredstva plačajo na transakcijski račun, za katerega sicer odvetnik navaja, da ni pravilen, da ni navedena številka njegovega transakcijskega računa. V tem delu je zato sodišče druge stopnje v izrek sklepa navedlo zgolj "da se izplačilo izvrši na odvetnikov račun".

6. Ne glede na izpostavljeno v pritožbi, da je po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv določeno, da je samo odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče s tem, da je tudi v obravnavanem primeru upoštevalo to določbo, odločilo pravilno. ZDZdr predvideva postavitev odvetnika po uradni dolžnosti (drugi odstavek 42. člena in 61. člen ZDZdr), s čimer je zagotovljeno, da v postopkih, ki jih zakon ureja, osebo, v čigar ustavno varovane pravice se posega, v vsakem primeru zastopa strokovno usposobljena oseba. Iz določbe 42. člena ZDZdr izhaja, da zakon sicer omogoči udeležencu, da si odvetnika izbere sam4, v kolikor pa te izbire ne opravi, ga sodišče imenuje po uradni dolžnosti. Za presojo uporabe petega odstavka 17. člena ZOdv tudi v obravnavanem primeru, je bistveno, da ZDZdr predpisuje obvezno zastopanje udeležencev v sodnih postopkih po odvetnikih, ki jih bodisi izberejo udeleženci ali jih imenuje sodišče. Dejstvo, da zakon udeležencem omogoča, da si odvetnika izberejo sami, na višino odvetniške nagrade, ne more vplivati, saj se tudi v primeru izbire odvetnika, stroški zastopanja krijejo iz državnega proračuna oziroma iz sredstev sodišča, zato tudi zanje velja omejitev iz petega odstavka 17. člena Zodv. Izpodbijano odločitev potrjujejo tudi razlogi za sprejem te zakonske določbe5, iz katerih izhaja, da je bil namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, ki so plačani iz državnega proračuna, (zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države), omejitev javno-finančnih učinkov nove Odvetniške tarife.

7. Zato tudi v obravnavanem primeru zgolj zaradi dejstva, da je odvetnika v sodnem postopku, ki teče po ZDZdr, izbrala6 udeleženka, pritožitelju ni mogoče priznati nagrade in stroškov brez upoštevanja 17. člena Zodv. Vendarle bi šlo za neenako obravnavo odvetnikov v istih postopkih in za storitve, ki se plačujejo iz proračuna.

8. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odmeri nagrade in stroškov tudi določbo 17. člena ZOdv.

9. Treba pa je delno pritrditi pritožbi, da pripada odvetniku poleg nagrade in stroškov, ki jih je sodišče obrazložilo v 3. točki obrazložitve, tudi dva krat 20 točk za odsotnost iz pisarne (četrti odstavek 6. člena OT) ter še 100 točk za pogovor z udeleženko (1. točka tarifne številke 29 OT). V presežku je zavrnitev priglašenih stroškov pravilna, zato sodišče druge stopnje povzema razloge navedene v točki 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je tako poleg, s strani prvostopnega sodišča, odmerjenih 260 točk priznalo še dodatnih 140 točk, kar pomeni, da odvetniku pripadajo za nagrado in stroški skupaj v višini 400 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR ter določbe petega odstavka 17. člena ZDov znese 120,00 EUR. Pripadajoči DDV tako znaša 26,40 EUR.

10. Ker je odvetnik s pritožbo uspel približno s 50 %, mu pripada pravica do povračila pritožbenih stroškov do 1/2. Pritožbeni stroški znašajo: sestava pritožbe 100 točk (druga alineja točke 1 tarifne številke 23), materialni stroški 2 točki, kar skupaj znese 61,20 EUR. Ob upoštevanju 1/2 uspeha in petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik upravičen do povračila pritožbenih stroškov v znesku 15,30 EUR ter DDV v višini 3,40 EUR.

11. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo delno ugodilo pritožbi in sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS 18/1993) - v nadaljevanju ZOdv 2 Odvetniška tarifa (Ur. l. RS št. 2-24/2015 - v nadaljevanju OT) 3 ZDZdr (Ur. l. 77/2008) 4 Pravica do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena Ustave. 5 Iz Poročevalca Državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014 (predlog Zakona o dopolnitvi zakona o odvetništvu) 6 Na podlagi pooblastila lahko med odvetnikom in udeleženko obstaja tudi drugačen dogovor o plačilu stroškov odvetniku.