Jedro

Otrok ima pravico do takšnega standarda, kakršnega imata njegova starša. Če ima tožnica višje dohodke, bo morala tudi svojemu otroku nuditi več.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zvišalo preživnino za mladoletno tožnico in sicer od 1.4.1996 do 30.4.1996 na 10.000,00 SIT, od 1.5.1996 do 31.8.1996 na 14.000,00 SIT in od 1.9.1996 dalje na 17.000,00 SIT mesečno. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da ga ni mogoče zavezati k plačilu višje preživnine, kot jo zmore plačevati. Trdi, da so njegove življenjske potrebe in izdatki ugotovljeni. Če mu ne bi pomagali sorodniki, sploh ne bi mogel preživeti. Trdi, da je višina prispevka odvisna ne le od otrokovih potreb, temveč tudi od možnosti staršev. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da ni dolžan skrbeti za svojo izvenzakonsko partnerko. Trdi, da se oba trudita doseči kakšne dohodke, vendar pa pri tem nimata uspeha. Meni, da je pri odločitvi pretehtalo dejstvo, da je toženec po starših podedoval manjšo vrstno hišico, s katero pa ima več stroškov kot pa najemnik s stanovanjem. Nasprotno pa meni, da je zakonita zastopnica spretna, da svoje postranske dohodke skriva ter da skriva tudi skupnost s premožnim partnerjem, in sicer samo zato, da prikaže, kako v težkih razmerah živi. Toženec zato povzema vse, kar je že doslej navajal, in predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi v uveljavljanem obsegu in izpodbijano sodbo v tem obsegu spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvemu sodišču. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je izpodbijano sodbo presojalo le v tistem obsegu, ki je bil sporen v pritožbenem postopku, to pa je presojena preživnina, ki presega znesek 10.000,00 SIT na mesec. Toženec je namreč v pritožbi priznaval, da zmore plačevati preživnino v navedenem znesku, v reviziji pa ni natančneje opredelil obsega izpodbijanja.

Po proučitvi zadeve in revizijskih ugovorov revizijsko sodišče ugotavlja, da je odločitev o višini preživnine materialnopravno pravilna. Sodišči druge in prve stopnje sta se pravilno oprli na 5. odstavek 132. člena v zvezi s 103. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - preč.b., v nadaljevanju ZZZDR). Starši so dolžni preživljati svoje otroke in po svojih močeh skrbeti za njihovo šolanje ter strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Ta določba je v razmerju do 129. člena ZZZDR, na katerega se v reviziji sklicuje toženec, specialni predpis, ki ureja le razmerja med starši in otroki. Tako kot v 129. členu je tudi v 103. členu vsebovana omejitev, ki upošteva možnosti staršev.

Vendar pa toženec ne uveljavlja nobene pravno odločilne okoliščine, ki bi izkazovala, da ne zmore plačevati prisojene preživnine. V reviziji uveljavljena okoliščina, da ima izdatke za vrstno hišo, katere lastnik je, ni nova. Sodišče druge stopnje, pred njim pa tudi sodišče prve stopnje, sta upoštevali njegove izdatke za hišo v višini, ki jo je sam zatrjeval. Pravilno pa je sodišče druge stopnje poudarilo, da njegovi izdatki z izvenzakonsko partnerico nimajo prednosti pred preživljanjem mladoletne hčerke.

Revizijsko sodišče nadalje ni smelo obravnavati ugovora zoper ugotovitve o višini dohodkov zakonite zastopnice mladoletne tožnice. Ugotovitve o višini dohodkov so del dejanskega stanja, ki ga na revizijski stopnji ni dovoljeno izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP). Enako velja za v reviziji nakazan drugačen premoženjski položaj toženca in trditve o njegovem zadolževanju ter nemožnosti preživetja. Vseh teh trditev zato revizijsko sodišče ni smelo upoštevati.

V odgovor na revizijske trditve pa revizijsko sodišče le še dodaja: Tudi če bi bilo res, da tožnica prikriva nekatere svoje dohodke, pa to na odločitev ne bi moglo vplivati. Ugotovljeno je bilo, da znašajo toženčevi dohodki poprečno na mesec 73.000,00 SIT, stroški za preživljanje mladoletne tožnice (rojene 22.12.1989) pa v razponu od 30.000,00 do 35.000,00 SIT. Otrok ima pravico do takšnega standarda, kakršnega imata njegova starša. Če ima tožnica višje dohodke, bo morala tudi svojemu otroku nuditi več. Sicer pa prisojena preživnina, ki jo je dolžan plačevati toženec, ne dosega niti tretjine njegovega vsakomesečnega dohodka. Revizijsko sodišče zato soglaša z materialnopravno presojo ugotovljenih dejstev na drugi in prvi stopnji, in s tem z višino preživnine, kot je bila dosojena.

Iz navedenih razlogov reviziji ni bilo mogoče ugoditi. Revizijsko sodišče jo je na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.