Jedro

Glede na navedeno spremenjena določba 242. člena ZFPPIPP-H določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog vroči (le) osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Pritožba družbenika družbe z omejeno odgovornostjo pa ni dovoljena, ko začetek stečaja predlaga sam dolžnik.

Izrek

Pritožba družbenika A. A. se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pričelo stečajni postopek nad dolžnikom B. d. o. o., za upraviteljico postavilo C. C. in določilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje stroškov postopka.

2.Zoper takšen sklep se je pritožil družbenik, ki je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o začetku stečajnega postopka razveljavi, saj družba ni insolvetna.

3.Na pritožbo je odgovorila zakonita zastopnica, ki je navedla, da ne drži, da družba ni insolventna, saj je podjetje 19. 7. 2024 dolgovalo delavcem regres za dopust v letu 2024 v višini 10.710,41 € in delavcu D. D. plačo za junij in prispevke za vse delavce za maj in junij. Podjetje dolguje tudi poslovnim partnerjem in bankam. Skupno dolguje dolžnik 44.000 € delavcem, FURS in bankam, skupaj s terjatvami poslovnih partnerjev pa 57.000 €. Navedla je tudi, da je manjšinska družbenica.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Sodišče prve stopnje je sklep o začetku stečajnega postopka izdalo na podlagi 1. točke prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ugotovilo je, da je v skladu s prvim odstavkom 234. člena ZFPPIPP podana domneva, da je dolžnik insolventen, saj je začetek stečajnega postopka predlagala zakonita zastopnica stečajnega dolžnika, ki je navedla, da je podjetje insolventno v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZFPPIPP, saj niso poravnani prispevki in davki za plače delavcev za mesece maj in junij 2024. Priložila je tudi bilance stanja in uspeha.

6.Kot že navedeno, je pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vložil večinski družbenik stečajnega dolžnika, ki je navajal, da družba ni insolventna, saj ni trajneje nelikvidna, niti dolgoročno plačilno nesposobna. Priznava sicer, da je prišlo do zamude oziroma neplačila prispevkov za plače delavcev za mesec maj in junij 2024, vendar naj bi bile te delno poravnane iz naslova pobota s povračilom plač zaradi trajnejšega bolniškega staleža delavca. Dodaja še, da so likvidnostne težave, zaradi katerih je prišlo do zamud pri tekočem poravnavanju obveznosti, začasne narave in posledica plačilne nediscipline poslovnih partnerjev družbe. Znesek neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za mesec maj in junij znašata skupaj 15.492,49 €, vendar je ta znesek zagotovo nižji zaradi pobota. Družba je v preteklih letih poslovala z dobičkom. Priznava, da tudi obveznosti iz naslova regresa za letni dopust še ni plačala v celoti, vendar je v plačilo zapadel 30. 6. 2024 in tako nobena obveznost ni starejša od 2 mesecev (2. točka četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

7.Postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka je določen v 234. členu ZFPPIPP (tj. Novele ZFPPIPP-H). Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.

8.Za izpodbijanje domneve o insolvetnosti iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 234. člena tega zakona (četrti odstavek cit. člena). Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika ali družbenik družbe z omejeno odgovornostjo pod pogoji iz tretjega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Po petem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija tudi vsak družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil drug družbenik. Določba drugega odstavka 234. člena ZFPPIPP se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži družbenik družbe z omejeno odgovornostjo pod pogoji iz tretjega odstavka 38. člena ZFPPIPP, ki so, da družba nima poslovodstva.

9.V tem primeru je E. E. v dvojnem položaju, saj iz podatkov Sodnega registra (datum izpisa SR na dan 31. 7. 2024, PD 2) izhaja, da je manjšinska družbenica dolžnika in tudi njegova edina zakonita zastopnica, saj je v registru navedena kot direktorica, ki samostojno zastopa dolžnika. Določba 38. člena ZFPPIPP v prvem odstavku določa, da če družba postane insolventna, mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Določba 42. člena ZFPPIPP, določa, da je poslovodstvo upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka ni pravočasno vložilo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, kot to določa 38. člen ZFPPIPP. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je imela E. E., vpisana kot edini poslovodja, ki samostojno zastopa stečajnega dolžnika, zakonsko dolžnost, da predlaga začetek stečajnega postopka, če meni, da je podana insolventnost stečajnega dolžnika. Iz tretjega odstavka 38. člena ZFPPIPP izhaja, da če družba nima poslovodstva (kar v tem primeru ni dana okoliščina), mora v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v danem roku, če so zato podani pogoji. V tem primeru je predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik po zakonitem zastopniku in zato se ne uporablja določba petega odstavka 234. člena ZFPPIPP.

10.V skladu s 55. členom ZFPPIPP so procesna dejanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki ga verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Po določilu 126. člena ZFPPIPP ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. ZFPPIPP od uveljavitve Novele ZFPPIPP-H, ki je stopila v veljavo z dnem 2. 11. 2023 in je uporabljiva v tem postopku, ki je bil uveden s predlogom dolžnika samega dne 29. 7. 2024, pritožniku ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

11.Pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena zakona v skladu s tedaj veljavnim tretjim odstavkom tega člena, izpodbijal tudi družbenik dolžnika (ne le osebno odgovorni družbenik). Iz osnutka Novele z dne 30. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno temeljito proučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je upošteval tudi ugotovitve Ustavnega sodišča v odločbi št. Up-386/15-26, U-I-179/15-8 z dne 12. 5. 2016 in ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravni položaj družbenika kapitalske družba (d. o. o. ali d. d.), zato se s sklepom o začetku stečajnega postopka ne posega v njegov pravni interes (pravno korist). Iz enakega razloga npr. pri nemškem Insolvenzordnung - InsO družbenik kapitalske družbe nima pravice do pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka družbeniki ne izgubijo korporacijskih pravic, pač pa prenehajo le upravljalska upravičenja. Poleg tega je pri presoji teh razmerij treba upoštevati tudi pravila o korporacijskih razmerjih v družbi, po katerih mora poslovodstvo družbe družbenike obveščati o vseh pomembnejših okoliščinah za poslovanje družbe in pri tem ravnati z ustrezno skrbnostjo. Morebitno škodo zaradi opustitve obveščanja lahko družbeniki uveljavljajo pri članih poslovodstva navedene družbe. Upoštevati je treba tudi eno izmed temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti, tj. načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravica družbenikov kapitalske družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, se ob ponovnem tehtanju sorazmernosti pokaže kot nesistemska. Glede na navedeno spremenjena določba 242. člena ZFPPIPP-H določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog vroči (le) osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Pritožba družbenika družbe z omejeno odgovornostjo pa ni dovoljena, ko začetek stečaja predlaga sam dolžnik.

12.Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je torej nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------

1Glej VSL Cst 58/2024.

2Več o tem v EVA 2016-2030-0030.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/4, 38, 38/1, 42, 42/1, 55, 126, 234, 234/1, 242

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.