Jedro

Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve odločbe pa mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Zato je tudi sodna presoja v takih postopkih zadržana in usmerjena v presojo pravilnosti postopka, na izpolnjevanje pogojev za sodniško službo in kriterijev iz 28. člena ZSS ter ustreznost obrazložitve, pri čemer pa presoja ne more posegati v tisti del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Sodni svet z dnem 9. 11. 2017 na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Mariboru imenoval A.A. (prizadeto stranko v tem upravnem sporu). Pri tem pojasnjuje, da je opravil izbiro kandidata po določbah 18. in 29. člena Zakona o sodniški službi (ZSS), upoštevaje kriterije določene v 28. členu istega zakona. Povzema dokončno oceno zadnje sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v Mariboru z dne 23. 2. 2017, iz katere izhaja, da A.A. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Sicer pa so bile v času opravljanja sodniške funkcije zanjo izdelane štiri ocene sodniške službe. Iz treh ocen izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, iz ene ocene pa celo, da izpolnjuje pogoje za izredno napredovanje. Posebej podarja tudi, da ima kot edina izmed prijavljenih kandidatov izkušnje s sojenjem v gospodarskih zadevah, saj od leta 2012 sodni na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru. Kazenske zadeve s področja gospodarske kriminalitete, pri katerih je potrebno tudi znanje gospodarskega prava in ki veljajo za posebej zahtevne, pa v zadnjem času na sodišču prevladujejo. To izhaja tudi iz ocene ustreznosti št. SuZ 5/2017 z dne 21. 8. 2017, ki jo je pripravil predsednik Višjega sodišča v Mariboru. Sodni svet je s kandidatko dne 9. 11. 2017 opravil tudi ustni razgovor in ocenil, da je na postavljena vprašanja podala strokovno neoporečne odgovore, s katerimi je potrdila ugotovitve ocene sodniške službe. Prav tako je ob uporabi lepega slovenskega jezika izkazala tudi odlične retorične sposobnosti, izkazala pa je da ima tudi primerne osebnostne lastnosti za opravljanje sodniške funkcije na Višjem sodišču v Mariboru. Po vsem navedenem je Sodni svet ugotovil, da A.A. najbolje izpolnjuje zahtevane kriterije iz 28. člena ZSS, zato jo je izbral in imenoval na razpisano sodniško mesto (21. člena ZSS) ter odločil še o premestitvi iz Okrožnega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Mariboru ter o uvrstitvi v plačni razred (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju).

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija citirano odločbo o izbiri zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi kršitev materialnega prava in zaradi kršitev pravil postopka. Zatrjuje, da prosti preudarek ni bil pravilno uporabljen, saj je tožena stranka odločitev sprejela izključno na podlagi dodatnega kriterija, ki izhaja iz ocene ustreznosti predsednika višjega sodišča, to je "porasta zadev iz področja gospodarske kriminalitete in izražene potrebe po poznavanju gospodarskega prava", kar kaže na diskriminatorno obravnavo tožeče stranke v izbirnem postopku. Navaja tudi, da so v izpodbijani odločbi povzeti samo pozitivni kriteriji in lastnosti izbrane kandidatke, niso pa omenjene ugotovljene kršitve iz obdobja, ko je bila le-ta vodja kazenskega oddelka in podpredsednica Okrajnega sodišča v Mariboru. Ker za tožečo stranko ocena primernosti oziroma izpolnjevanja zakonskih kriterijev za zasedbo delovnega mesta ni bila izdelana, se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, to pa ji onemogoča tudi kvalitetno uveljavljanje sodnega varstva zoper odločbo o izbiri.

3. Zatrjuje kršitev pravil postopka, ker ji pred povabilom na razgovor (opravljenem dne 9. 11. 2017) ni bil izdan sklep o preizkusu strokovnega znanja, kot to določa 11. člen Meril. Prav tako v postopku oprave ustnega razgovora tožena stranka ni izdelala zapisnika vprašanj kandidatom in odgovorov kandidatov ter prepisa zvočnega snemanja kot priloge zapisnika. Do kršitev pravil postopka je prišlo tudi zato, ker sta pri odločanju o izbiri sodelovali članici Sodnega sveta B.B., ki je v zakonski oziroma izvenzakonski skupnosti s predsednikom višjega sodišča in dr. C.C., ki je sodelavka tako izbrane kandidatke kot tudi tožeče stranke.

4. Ker je bil glede na vse navedeno postopek izbire izveden v nasprotju s pravili postopka in ob neupoštevanju zakonskih pogojev in kriterijev, je podana tudi kršitev pravice neizbranega kandidata iz tretjega odstavka 49. člena Ustave RS, ki določa in omogoča vsakomur dostop do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji. Zato predlaga, da se izpodbijana odločba kot nezakonita odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Sodni svet v odgovoru na tožbo kot neutemeljene zavrača tožbene očitke glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega predpisa in kršitev pravil postopka ter da je odločitev premalo obrazložena in diskriminatorna. Povzema potek opravljenega postopka glede izbire najustreznejše kandidatke in zaključuje, da je na podlagi iste metode (vpogleda v listine v spisu) ter ob upoštevanju enakih kriterijev (ocene ustreznosti predsednika Višjega sodišča v Maribor ter obseg izkušenj na kazenskem področju) zaključil, da je izbrana kandidatka med prijavljenimi kandidati najbolj ustrezna za opravljanje sodniške službe na sodniškem mestu višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru. Z obema kandidatkama sta bila namreč opravljena tudi strukturirana razgovora, zastavljena so jima bila enaka vprašanja. Na razgovorih pa so bili prisotni vsi člani Sodnega sveta, ki so se lahko neposredno seznanili s predstavitvama in odgovori obeh kandidatk in tudi s pomočjo te izbirne metode odločili, da je najustreznejša izbrana kandidatka.

6. Kot neutemeljene zavrača tudi očitke glede zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve materialno pravnih kriterijev ter diskriminatorne obravnave tožeče stranke v izbirnem postopku. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako jasno in natančno izhaja kombinacija znanj, sposobnosti in izkušenj, ki jih poseduje izbrana kandidatka, ki je bila odločilna za zaključek, da je med kandidati najustreznejša. Kot neutemeljeno zato izpostavlja potrebo po neposredni primerjalni analizi med izbrano kandidatko in tožečo stranko. Prav tako pa nobena zakonska določba ne predpisuje, da bi morala odločba ali obvestilo o neizbiri vsebovati neposredno primerjavo z ostalimi kandidati, pri tem se sklicuje tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016. Glede na to, da so bili vsi kandidati, ki so kandidirali za prosto sodniško mesto že sodniki, je bila selekcija med kandidati opravljena tudi na podlagi pravnomočno izdelanih ocen sodniške službe. Le-te je na isti pravni podlagi in ob upoštevanju istih zakonskih kriterijev za vse kandidate izdelal Personalni svet Višjega sodišča v Mariboru. In zaključkom pravnomočnih ocen sodniške službe je Sodni svet sledil, saj za drugačno sklepanje razlogi niso bili podani. Vpogled v rezultate ocene sodniške službe za izbrano kandidatko je tako jasno izkazal njeno nadpovprečnost pri opravljanju sodniškega dela in to praktično v celotnem obdobju opravljanja sodniške službe. Njeno sodniško delo je bilo trikrat ocenjeno z oceno za hitrejše napredovanje in enkrat celo z oceno za izjemno napredovanje. Ob tem ni zanemarljivo, da je izbrana kandidatka nadpovprečno oceno prejelo že v prvem ocenjevalnem obdobju po prehodu na višji zahtevnostni nivo odločanja (na okrožno sodišče) ter pri menjavi področja dela (s kazenskega na gospodarsko področje). Ta okoliščina nedvomno kaže na njene odlične sposobnosti in znanje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je jasno razvidno, da so bile pravnomočne ocene sodniškega dela eden izmed uporabljenih kazalnikov strokovnega znanja in delovnih sposobnosti izbrane kandidatke. Kot dodana vrednost v obsegu in širini njenega strokovnega znanja, sposobnosti in izkušenj, ki so potrebni za uspešno delo na sodniški funkciji višjega sodnika na kazenskem področju, se je izkazalo tudi njeno poznavanje gospodarsko pravnega področja, celostna ocena vseh kazalnikov pa je Sodni svet vodila do zaključka o izbiri v konkretnem primeru. Glede na navedeno so neutemeljeni tožbeni očitki, da je bil edini razlog za izbiro ravno seznanjenost izbrane kandidatke z gospodarsko pravnim področjem, kar naj bi posledično vodilo do diskriminatorne obravnave tožeče stranke.

7. Tožena stranka nasprotuje tudi tožbenim očitkom glede nezakonitosti opravljenih razgovorov. V zvezi z opravljenima razgovoroma pa poudarja, da je za odločitev o zakonitosti in pravilnosti te faze izbirnega postopka pomembno, da sta bili obe kandidatki na razgovorih obravnavani enako, da so bila obema zastavljena enaka vprašanja, ki so se nanašala na področje sodniškega dela. Iz zastavljenih vprašanj je razvidno, da so pokrivala tako materialno pravno kot tudi procesno pravno področje in da so se nanašala tako na kazensko kot tudi na civilno pravno področje. Ravno zaradi širine zastavljenih vprašanj je tožena stranka prepričana, da so odgovori nanje omogočili zadosten in objektiven vpogled v širino, obseg in večplastnost znanja, ter tudi v sposobnosti obeh kandidatk. Razgovori so bili, poleg listinske dokumentacije, zato ustrezna podlaga za odločitev o izbiri. Glede te navedbe tožeče stranke Sodni svet poudarja, da so bila zastavljena vprašanja nedvomno takšna, da so tudi tožeči stranki omogočala, da z odgovori nanje izkaže svoje znanje in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje zahtevne funkcije višjega sodnika oziroma da o svojih kvalitetah prepriča člane Sodnega sveta.

8. Neutemeljen je tudi očitek, da bi moral Sodni svet pred opravo razgovorov sprejeti sklep o opravljanju strokovnega preizkusa po določbi 11. člena Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto. Takšno postopanje ni bilo potrebno, saj je razgovor Sodni svet opravil na podlagi določbe petega odstavka 18. člena Zakona o sodniški službi, ki take obveznosti Sodnemu svetu ne nalaga.

9. Zaključuje, da je bilo v konkretnem postopku pravilno in popolno bilo ugotovljeno dejansko stanje, izbirni postopek kandidata za višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru na kazenskem področju pa je bil izveden v skladu z zakonskimi določbami, pri izbiri pa so bili upoštevani zakonsko določeni kriteriji za izbor, v izpodbijani odločbi v zvezi z obvestilom o neizbiri pa je svojo odločitev tudi ustrezno obrazložil. V izbirnem postopku je bilo namreč ugotovljeno ter v odločbi tudi obrazloženo, katera in kašni nivo znanj, sposobnosti ter izkušenj je pridobila izbrana kandidatka in tudi njena uspešnost pri dosedanjem delu. Navedena celostna ocena izbrane kandidatke ter ocena ostalih kandidatov so bili podlaga za zaključek, da je izbrana kandidatka najprimernejša kandidatka za razpisno mesto višjega sodnika. S tem pa je izkazano, da je Sodni svet v izpodbijanem postopku sprejel razumno odločitev, ki je utemeljena s stvarnimi razlogi. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. V pripravljalni vlogi in njeni dopolnitvi tožeča stranka ponavlja ugovore v zvezi z diskriminatorno obravnavo razlikovalnega kriterija, neupoštevanjem ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju sodniške službe izbrane kandidatke ter nezakonitostjo tretje faze izbirnega postopka, ker ji na razgovoru ni bilo postavljeno niti eno vprašanje s področja gospodarskega prava in gospodarske kriminalitete. Izpostavlja tudi vsebino anonimnega pisma, ki je del upravnega spisa tožene stranke in do katerega se tožena stranka v odgovoru na tožbo ni opredelila ter zaključuje, da so obstajali utemeljeni razlogi za izločitev članice B.B. in dr. C.C. ter predsednika Višjega sodišča v Mariboru iz postopka izbire kandidata.

11. Izbrana kandidatka v odgovoru na tožbo pritrjuje utemeljitvi in navedbam tožene stranke v odgovoru na tožbo. Poudarja, da ocene sodniške službe, ki vsebujejo presojo vseh kriterijev določenih v ZSS, dokazujejo njeno absolutno predanost sodniški funkciji in nadpovprečne rezultate. Navaja, da zaupa v strokovnost, objektivnost in absolutno nepristranskost Sodnega sveta in se pri tem glede njegove vloge sklicuje na stališča, ki jih je poudarilo Vrhovno sodišče v odločbi X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da se na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Mariboru, s predvideno razporeditvijo na kazensko pravno področje, imenuje prizadeto stranko v tem upravnem sporu. Izpodbijani akt je bil tožeči stranki vročen skupaj z obvestilom o neizbiri.

14. Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika določa ZSS. Izbiro opravi Sodni svet, pri čemer v postopku ugotavlja, ali imajo kandidati strokovno znanje, osebnostne lastnosti, veščine in sposobnosti, potrebne za opravljanje sodniške službe (tretji odstavek 18. člena ZSS). Navedeno ugotavlja na podlagi pisne dokumentacije, lahko pa opravi tudi preizkus strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebne za opravljanje sodniške službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta (peti odstavek 18. člena ZSS). Ti kriteriji, ki jih določa 28. člen ZSS, so delovne sposobnosti in strokovno znanje, osebnostne lastnosti in socialne veščine.

15. V postopku izbire predsednik sodišča pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata (upoštevaje kriterije iz 28. člena ZSS), ki ga vroči vsakemu kandidatu, ki lahko nanj poda obrazložene pripombe. Na podlagi navedenega nato predsednik sodišča oblikuje dokončno mnenje, v katerem lahko posebej navede, katere kandidate šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to obrazloži (16. člen ZSS). Na navedeno mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata Sodni svet pri izbiri ni vezan, prav tako Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto (sedmi in osmi odstavek 18. člena ZSS).

16. Po opravljeni izbiri Sodni svet vroči predlog za izvolitev oziroma odločbo o imenovanju vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, če njihove prijave niso bile zavržene oziroma zavrnjene (21.a člen ZSS). Prav tako neizbranim kandidatom vroči obvestilo o neizbiri, ki mora biti obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata (deveti odstavek 18. člena ZSS).

17. Glede na navedene pravne podlage odločitev Sodnega sveta o izbiri kandidata, ki je najprimernejši za zasedbo razpisanega sodniškega mesta, temelji na njegovi z zakonskimi okviri določeni diskreciji. To izhaja iz sedmega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, kakor tudi iz osmega odstavka istega člena, po katerem Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta v z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev.

18. V primeru, ko je organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v okviru sodne presoje preveri le, ali je izpodbijani akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen (tretji odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Pri tem mora biti odločitev ustrezno obrazložena, tako da je mogoče preveriti, da je bila sprejeta v zgoraj navedenih okvirih.

19. Navedeno stališče glede meje preizkusa akta o izbiri je tudi potrjeno v upravno sodni praksi. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 navedlo, da je obseg sodne presoje odločitev Sodnega sveta o izbiri določenega kandidata pogojen s pravno naravo Sodnega sveta kot organa sui generis ter posledično avtonomnostjo njegovega položaja glede funkcij, ki jih ima v sistemu državne oblasti. Navedeno mu pri odločanju daje določeno polje lastne presoje, kar tudi vpliva na standard obrazložitve odločitve o izbiri. Zadostnosti obrazložitve je zadoščeno (tudi z vidika varstva pravic neizbranih kandidatov), če obrazložitev vsebuje navedbe o ugotovljenem dejanskem stanju, na podlagi katerega je Sodni svet ugotovil, da izbrani kandidat izpolnjuje pogoje za zasedbo razpisanega sodniškega mesta, prav tako mora biti iz obrazložitve razvidno, da so bili pri njegovi izbiri upoštevani zakonski kriteriji iz 28. člena ZSS. Pri tem pa Sodnemu svetu lastnega vrednotenja zakonsko relevantnih ugotovitev, ki so ga pripeljale do odločitve, zakaj je izbrani kandidat najprimernejši, ni treba zapisati v obrazložitvi, torej ni del obrazložitve o izbiri. Prav tako po stališču Vrhovnega sodišča RS obrazložitev odločitve o izbiri ni namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, temveč utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran.

20. Tožeča stranka v tožbi ugovarja nepravilno uporabo zakona, bistveno kršitev določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

21. Po mnenju tožeče stranke prosti preudarek ni bil pravilno uporabljen, saj je tožena stranka v nasprotju z določbo 18. in 28. člena ZSS kot kriterij za imenovanje prizadeta stranke uporabila porast zadev gospodarske kriminalitete in potrebe po poznavanju gospodarskega prava, kar po presoji tožeče stranke predstavlja diskriminatorni kriterij.

22. Sodišče navedeni tožbeni ugovor v zvezi z diskriminatorno obravnavo tožeče stranke v zbirnem postopku zavrača kot neutemeljen. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je Sodni svet za vse kandidate v prvi fazi uporabil isto selekcijsko metodo, to je vpogled v listinsko dokumentacijo v spisu in upošteval za vse kandidate tudi merila in kriterije, ki jih določa zakon za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnost za opravljanje sodniške službe (28. člen ZSS). Na podlagi navedenih kriterijev je nato opravil ožji izbor kandidatk, med katere se je uvrstila tudi tožeča stranka. Šele v naslednji fazi izbirnega postopka je s kandidatkama opravil razgovor (na svoji 107. seji dne 9. 11. 2017). Torej pri obeh kandidatkah, ki sta prišli v ožji izbor in na razgovor, je Sodni svet opravil selekcijo na podlagi iste metode, to je vpogleda v listine v spisu, upoštevanja obsega izkušenj s sojenjem na kazenskem pravnem področju ter ocene ustreznosti z dne 21. 8. 2017, ki jo je izdelal predsednik Višjega sodišča v Mariboru. Zato tožbeni ugovor, da je bila odločitev o izbiri sprejeta zgolj na podlagi okoliščin, da je bila izbrana kandidatka seznanjena tudi z delom na gospodarsko pravnem področju, torej da je posledično za tožečo stranko diskriminatorna, ne drži. 23. Tožeča stranka neutemeljeno ugovarja tudi, da tožena stranka ni opravila primerjalne obravnave tožeče stranke z izbrano kandidatko v zvezi s kriteriji, ki so podlaga za izbiro najprimernejšega kandidata, s čimer je ostala izpodbijana odločba v tem delu neobrazložena. Upoštevaje že obrazloženo stališče o pravni naravi odločanja Sodnega sveta v postopku izbire kandidatov za sodniško mesto, del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje ni del obrazložitve akta o izbiri. Zaradi navedenega tudi obrazložitev odločbe o izbiri ne zajema primerjave med posameznimi kandidati, temveč je namenjena utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran. Z izbiro posameznega kandidata je po naravi stvari odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov. V primeru kot je obravnavani, zato obvestilo o neizbiri skupaj z aktom o izbiri predstavlja celoto. Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve te odločbe pa mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Zato je tudi sodna presoja v takih postopkih zadržana in usmerjena v presojo pravilnosti postopka, na izpolnjevanje pogojev za sodniško službo in kriterijev iz 28. člena ZSS ter ustreznost obrazložitve, pri čemer pa presoja ne more posegati v tisti del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta. Posledično je zato neutemeljen tudi ugovor, da dejansko stanje glede izpolnjevanja pogojev izbrane kandidatke v razmerju do tožeče stranke ni bilo pravilno ugotovljeno.

24. Prav tako je neutemeljen očitek, da izpodbijana odločba nima razlogov v zvezi z kršitvami iz obdobja, ko je bila prizadeta stranka podpredsednica sodišča oziroma vodja kazenskega oddelka. Glede na specifično situacijo v postopku, v katerem so bili vsi kandidati za prosto sodniško mesto že sodniki, je Sodni svet selekcijo med kandidati opravil tudi na podlagi pravnomočno izdelanih ocen sodniške službe. Te so bile izdelane na isti pravni podlagi in ob upoštevanju istih zakonskih kriterijev za vse kandidate. Iz ocen sodniških služb za izbrano kandidatko pa izhaja njena nadpovprečnost pri opravljanju sodniškega dela v praktično celotnem obdobju opravljanja sodniške službe.

25. Neutemeljen je tudi očitek tožene stranke, da bi moral Sodni svet pred opravo razgovorov sprejeti sklep o opravljanju strokovnega preizkusa po določbi 11. člena Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto. Sodni svet je razgovore opravil na podlagi določbe petega odstavka 18. člena ZSS, ki med drugim daje pooblastilo Sodnemu svetu, da izbiro opravi tudi na podlagi razgovora s kandidati, ki najbolje izpolnjuje pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta. Po citirani določbi pa posebnega sklepa za opravo razgovora Sodnemu svetu ni potrebno izdati.

26. Za odločitev v zadevi niso relevantni niti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na neizdelavo prepisa zvočnega snemanja razgovora. Kako naj bi to vplivalo na postopek izbire tožeča stranka ne pojasni. Iz odgovora na tožbo tožene stranke pa izhaja, da sta bila razgovora posneta na snemalno napravo in kot audio gradivo predstavljata del spisovnega gradiva, zato je možno zagotoviti tudi njun prepis.

27. Tožeča stranka v tožbi opozarja tudi na obstoj razlogov, zaradi katerih naj bi bilo odločanje dveh članic Sodnega sveta pristransko. Po presoji sodišča gre za pavšalne pomisleke, ki upoštevaje dejstvo, da je bila odločitev o izbiri sprejeta soglasno (11 ZA), na izid glasovanja, tudi v primeru, če ti dve članici ne bi glasovali, na odločitev o izbiri ne bi imela vpliva. Zato sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

28. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje tudi na dejstvo, da je bila izbira oprta na oceno ustreznosti predsednika višjega sodišča. Kot je bilo že navedeno, Sodni svet na podlagi 18. člena ZSS ni pri izbiri kandidata vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, navedeno pa po presoji sodišča tudi ni bil ključni razlog za izbiro predlagane kandidatke.

29. Po zgoraj obrazloženem sodišče zaključuje, da je Sodni svet pri izbiri predlagane kandidatke upošteval kriterije, kot jih določa ZSS. Tožeča stranka temu tudi v tožbi ne ugovarja. Sodišče sicer ne dvomi, da tožeča stranka te pogoje izpolnjuje, vendar pa je odločitev, kateri kandidat je najustreznejši za zasedbo razpisanega sodniškega mesta, stvar presoje Sodnega sveta. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe so tudi razvidne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za sprejeto odločitev, prav tako obrazložitev vsebuje zakonske razloge, iz katerih je razvidna presoja Sodnega sveta. Navedeni presoji pa ni mogoče očitati nerazumnosti, niti da je bila diskrecija, ki je vezana na kriterije iz 28. člena ZSS, uporabljena v nasprotju z namenom, za katerega je Sodnemu svetu dano pooblastilo, da izbere najustreznejšega kandidata za sodniško mesto.

30. Po povedanem tako sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev zakonita in zato tožeči stranki v postopku izbire tudi ni bila kršena pravica iz 49. člena Ustave RS.

31. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

32. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.