Up-395/05 - 7

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.d., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 230/2004 z dne 1. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1548/2002 z dne 1. 7. 2004 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 338/98 z dne 3. 4. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku delavke (tožnice v delovnem sporu) za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, vrnitev nazaj na delo in povračilo nastalih prikrajšanj zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice (tožene stranke v delovnem sporu) zoper sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničino revizijo. Pritožnici je pojasnilo, da je pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo Višje sodišče. Izhajajoč iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, da tožena stranka ni dokazala, da tožnici ni bilo mogoče zagotoviti drugega dela, je pritrdilo njunim pravnim zaključkom o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave zaradi sodniške samovolje. Zatrjuje, da je že v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje dokazala, da v času spornega prenehanja delovnega razmerja ni imela nobenega drugega prostega delovnega mesta. Besedilo sklepa o prenehanju delovnega razmerja "da delavki ni bilo mogoče zaupati drugega dela" ne pomeni, da so bila pri ustavni pritožnici prosta delovna mesta, na katera bi bilo mogoče razporediti delavko. Zakonodaja ne predpisuje nobenega posebnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali delodajalec razpolaga z drugim ustreznim delovnim mestom. Takšno predhodno ugotovitev zapiše delodajalec v sam sklep o prenehanju delovnega razmerja, kar je v tem primeru tudi storil. Sodišče je napravilo dokazno oceno v nasprotju z izvedenimi dokazi in tako arbitrarno odločilo v škodo ustavne pritožnice.

B.

3.Iz navedb pritožnice v ustavni pritožbi izhaja, da nasprotuje zaključkom sodišč glede ugotovljenega dejanskega stanja. Takšni očitki sami po sebi ne morejo biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. V okviru preizkusa skladnosti izpodbijane odločitve z 22. členom Ustave lahko Ustavno sodišče sicer preizkuša tudi, ali je odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar izrecno uveljavlja tudi pritožnica v tej zadevi. Vendar pa kršitev te ustavne pravice ni podana. Sodišči prve in druge stopnje sta zadostno obrazložili svoje zaključke o ugotovljenem dejanskem stanju, stališču Vrhovnega sodišča o vezanosti revizijskega sodišča na dejansko stanje, ugotovljeno pred nižjimi sodišči, pa prav tako ni mogoče očitati očitne napačnosti. Glede na to je pritožničin očitek o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljen.

4.Ker torej z izpodbijanimi sodnimi odločitvami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan