Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Namen denarne kazni ni v kaznovanju, ampak v vplivanju na voljo toženca, da izvrši obveznosti iz začasne odredbe.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče je v motenjskem sporu izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu naložilo odstranitev ali prestavitev palete s plastičnim granulatom na razdaljo najmanj 5 m od odprtine, ki se nahaja v zidu na južnem delu tožnikove poslovne stavbe, in s tem omogoči neoviran zajem zunanjega zraka v poslovno stavbo, v kateri se nahaja kompresorska postaja. Hkrati mora toženec omogočiti dokončanje izdelane odprtine z rešetkami, tožniku pa neovirano uporabo in posest tega dela nepremičnine. Za primer neizpolnitve obveznosti je bila tožencu izrečena denarna kazen v višini 5.000 EUR.
2.Toženec je zoper sklep o začasni odredbi vložil ugovor. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo.
3.Toženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovemu ugovoru ugodi; podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3.Sodišču očita, da si napačno razlaga pojem posesti, pojem zadnje mirne posesti in pojem motilnega ravnanja. Tožnik je z izdelavo nove, večje odprtine poskušal pridobiti posest, in s tem dejanjem posegel v dosedanji način uporabe njegove nepremičnine. Vzpostavil je novo stanje in si na novo pridobil možnost uporabe tujega prostora. Sodišče možnost nastanka težko nadomestljive škode gradi na neresničnih, nepreverjenih in negotovih dejstvih. Nevarnost bi morala biti konkretna, neposredna in verjetna. Ni razlogov o nenadomestljivi škodi zaradi zastoja proizvodnje. Dejstvo, da je tožnik v preteklosti na zidu že izdelal podobne odprtine, mu ne daje pravice samovoljnega ustvarjanja novih. Zaradi prepovedi uporabe 25 m² dvorišča mu nastaja materialna škoda. Oviran je pri poslovanju in opravljanju dejavnosti. Najemati mora nadomestne skladiščne prostore. Tudi višina denarne kazni je neustrezno obrazložena.
4.Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku. Ta se je nanjo odzval in v odgovoru predlagal njeno zavrnitev ter priglasil stroške pritožbenega postopka.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Sodišče je ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjskem sporu in tožencu naložilo odstranitev/prestavitev palet s plastičnim granulatom najmanj na razdaljo 5 m od odprtine na južnem delu zidu tožnikove poslovne stavbe. Začasna odredba se v motenjskih sporih izda le v izjemnih in nujnih primerih ter ob restriktivni presoji izpolnjenosti pogojev. Te je sodišče ustrezno pojasnilo; izhajalo je iz pravilnih materialnopravnih izhodišč (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in ob upoštevanju celotnega procesnega gradiva sprejelo pravilno odločitev.
7.Sodišče je z verjetnostjo ugotovilo izpolnjenost vseh pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik je izkazal, da je posestnik poslovnega objekta, na katerem je izdelal sporno odprtino. Razlog za njeno izdelavo je bil v tem, da je nabavil večji kompresor in je s tem nastala potreba po večjem zajemu/odjemu zunanjega zraka. Po priporočilih dobavitelja je bil opravljen izrez odprtine v velikosti približno 1 m² v zidu tožnikove stavbe. Pred tem posegom pa je nekoliko višje v isti steni poslovne stavbe že obstajala odprtina za zajem svežega zraka.
8.Pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim zatrjevanjem, da je tožnik z izdelavo odprtine posegel v dosedanji način uporabe toženčeve nepremičnine in da je tožnikovo dejanje motilno. Z izdelavo odprtine v lastnem zidu je tožnik zgolj izvrševal svojo posest na lastni stvari; pri tem ne gre za pridobivanje nove posesti.
9.Pri presoji je pomembna okoliščina, da sta pravdni stranki gospodarski družbi s poslovnimi objekti v gospodarski coni. Splošno znano je, da je zagotavljanje zajema/odjema zunanjega zraka pri določenih vrstah proizvodnje nujno. V gospodarskih conah so vzdrževalna dela in sanacije, vključno z izvedbo tehnoloških odprtin v stavbah funkcionalno neizogibni za nemoteno uporabo objekta in proizvodnjo. Tožnik je z verjetnostjo izkazal obstoj terjatve. Nova, večja odprtina je bila izdelana 27. 9. 2025, toženec pa je šele nato pred njo postavil palete s plastičnim granulatom in s tem motil tožnikovo posest.
10.Sodišče je ustrezno utemeljilo tudi možnost nastanka težko nadomestljive škode. Pritožbene navedbe, da naj bi šlo za neresnična, nepreverjena in negotova dejstva v zvezi s pregrevanjem, možnostjo okvar ter zastoja proizvodnje in s tem gospodarske škode, so neutemeljene. Splošno znano dejstvo je, da lahko oviran pretok zraka povzroči pregrevanje kompresorja. Kompresorji za pravilno delovanje potrebujejo zadosten dovod hladnega zraka in učinkovit odvod toplega zraka. Če je pretok zraka oviran, se temperatura delovanja kompresorja zviša, kar lahko povzroči pregrevanje, samodejne izklope zaščite ter posledično motenje v delovanju naprav, ki so odvisne od stisnjenega zraka. To izhaja iz osnovnih fizikalnih zakonitosti in vsakdanjih tehničnih izkušenj, zato ne zahteva posebnega strokovnega dokazovanja. Splošno znano pa je tudi, da pregrevanje industrijskih strojev povečuje tveganje za okvare in požar, zlasti če so v neposredni bližini gorljivi materiali - lesene palete ali plastični granulat.
11.Tožnik je užival posest svoje nepremičnine na način, da je na steni izdeloval različne odprtine. Te odprtine je zavaroval z žaluzijami ali zastekljenim oknom. Poleg tega je z verjetnostjo izkazal možnost nastanka težko nadomestljive škode. Tožencu ni bila prepovedana uporaba dvorišča; naložen mu je bil le minimalni odmik palet od odprtine.
12.Pritožnik je k pritožbi priložil račun za najem silosa. Tega računa ni mogoče povezati z zahtevo po petmetrskem odmiku palete s plastičnim granulatom od izdelane odprtine. Poleg tega gre za pritožbeno novoto, ki je sodišče v skladu s 337. členom ZPP ne sme upoštevati.
13.Sodišče je višino denarne kazni ustrezno obrazložilo. Določilo jo je ob upoštevanju vseh zakonskih meril, zlasti narave in teže motenja, stopnje ogrožanja ter posledic, ki bi lahko nastale zaradi toženčevega ravnanja. Namen denarne kazni ni v kaznovanju, ampak v vplivanju na voljo toženca, da izvrši obveznosti iz začasne odredbe. Sodišče je ocenilo, da gre za tako pomembne okoliščine - prekinitev proizvodnega procesa kot posledico nepravilnega delovanja kompresorja - ki se lahko odrazi v gospodarski škodi. Gre za gospodarski družbi, zato je tudi znesek višji. Še vedno pa ostaja znotraj razpona, določenega v 2. odstavku 226. člena ZIZ.
14.Pritožba glede na pojasnjeno ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
15.Stroški postopka s predlogom za izdajo začasne odredbe so del pravdnih stroškov. Pravdni postopek še ni zaključen, zato je odločitev o povrnitvi stroškov pridržana za končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).