Jedro

Ob odločilnem dejanskem zaključku, da toženka prejetih podatkov o stanovanju, ki si ga je ogledala ob posredovanju tožeče stranke, ni posredovala svojemu zunajzakonskemu partnerju, da bi ta nato sklenil kupoprodajno pogodbo s prodajalcem, pač pa je pogodbo za nakup spornega stanovanja sklenil s posredovanjem druge nepremičninske posrednice, revizijsko sodišče na uporabo materialnega prava nima pripomb.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani IV I 2005/04076 z dne 19. 4. 2005 in zavrnilo zahtevek za plačilo 9.297,18 € (prej 2,227.975,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo tudi povrnitev toženkinih stroškov pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožeča stranka v reviziji uveljavlja vse revizijske razloge. Deloma s kopiranjem, deloma s parafraziranjem ponavlja že v pritožbi uveljavljane očitke, da sodišče kljub njenemu predlogu ni pribavilo komercialnih skic in gradbenih načrtov za stanovanjski objekt A. v Ljubljani, da se ni ukvarjalo s presojo odločilnih dejstev in okoliščin o tem, katero stanovanje je na podlagi sklenjene pogodbe njena uslužbenka M. H. pokazala toženki, da je namerno prezrlo, da toženka kljub njenim klicem ni odstopila od pogodbe o posredovanju in je tudi ni seznanila s tem, da je toženkin partner G. Š. le devet dni po ogledu in podpisu pogodbe o posredovanju sklenil prodajno pogodbo za stanovanje, da je izpovedi tožene stranke in prodajalca M. H. zmotno presodilo kot verodostojni in prepričljivi itn. Dodaja, da so napačni tudi razlogi sodišča druge stopnje, da toženka ni bila dolžna obveščati tožeče stranke o tem, da je G. Š. sklenil pogodbo in da svoje pogodbe ni bila dolžna odpovedati. Takšni razlogi, zaključuje, kažejo na zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določil Obligacijskega zakonika o posredniški pogodbi, določil med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o posredovanju in temeljnih načel obligacijskega prava.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je le premetana in nekaj malega prirejena pritožba(1). Prirejena le toliko, da so očitki, ki so v pritožbi izrecno napadali prvostopenjsko dokazno oceno, v reviziji raztegnjeni tudi na vsebino, ki jo je v zvezi s preizkusom dokazne ocene k njej dodalo sodišče druge stopnje, za nameček pa so zaviti še v preobleko kršitev določb pravdnega postopka in uveljavljani kot taki. Uveljavljanje revizijskih razlogov s takšno vsebino in na tak način je za revizijsko sodišče neupoštevno.

7. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja, ki ga zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zato so neupoštevne vse revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri in ki jim revident, da bi zakril njihovo bistvo, ki ni pravne, pač pa dejanske narave, kot skrajno konsekvenco pripiše še zvezo z domnevnimi procesnimi kršitvami. Z navedbami, kot so na primer, da ''sodišči prve stopnje in druge stopnje nista presojali odločilnih dejstev in okoliščin, za katero stanovanje je bilo posredovano oz. katero stanovanje je na na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju M. H. pokazala toženi stranki'', da sta sodišči ''očitno namerno prezrli, da kljub naknadnim telefonskim klicem predstavnice tožeče stranke, H., tožena stranka ni odstopila od sklenjene pogodbe o posredovanju in tudi ni omenila, da sta se v zvezi z A. s partnerjem odločila za nakup stanovanja, in to kljub temu, da je prišlo do sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje 9 dni po tem, ko je tožena stranka s tožečo podpisala pogodbo o posredovanju'', da '' četudi bi (toženkin zunajzakonski partner) G. Š. sklenil pogodbo o posredovanju aprila 2003, ki jo je tožeča stranka v celoti prerekala po vsebini, sta sodišči prezrli, da je bila prodajna pogodba za predmetno stanovanje sklenjena po več mesecih, pri čemer G. Š. posrednica ni dobila plačane provizije, ker se očitno nihče ni čutil dolžnega plačati iz naslova posredovanja, ki ga ni bilo; zato tudi sledi, da sporno stanovanje ni bilo kupljeno iz naslova posredovanja tretjih (V.), temveč tožeče stranke'', da sta ''sodišče druge stopnje in sodišče prve stopnje izpoved priče M. H. napačno presodili kot verodostojno in prepričljivo; priča H. je povedal ...'' in številnimi drugimi ter z na te navedbe vezanimi očitki kršitev določb pravdnega postopka se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo. Zavezujejo ga dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus. Med temi izstopajo zlasti ugotovitve, da: je pri prodaji stanovanj v še nedokončanem objektu na naslovu A., Ljubljana (mednje sodi tudi sporno stanovanje), posredovalo več nepremičninskih posredniških agencij, je toženkin zunajzakonski partner G. Š. dne 9. 4. 2003 sklenil pogodbo o posredovanju pri nakupu spornega stanovanja z nepremičninsko agentko M. V. s.p., mu je slednja stanovanje tudi razkazala, je bil ta ogled opravljen vsaj dva meseca prej, preden si je sporno stanovanje ob posredovanju predstavnikov tožeče stranke ogledala toženka, je G. Š. le devet dni po toženkinem ogledu (pogodbo o posredovanju s tožečo stranko, ki je podlaga tožbenemu zahtevku, je toženka sklenila prav na dan ogleda, tj. 9. 6. 2003), dne 18. 6. 2003, s prodajalcem (investitorjem objekta) M. H. sklenil prodajno pogodbo za nakup stanovanja, se je v času med (njegovim) ogledom in sklenitvijo prodajne pogodbe G. Š. brez udeležbe posrednice V. pogajal s prodajalcem o ceni in drugih prodajnih pogojih, predvsem pa odločilni dejanski zaključek, da toženka prejetih podatkov o stanovanju, ki si ga je ogledala ob posredovanju tožeče stranke, ni posredovala svojemu partnerju G. Š., da bi ta nato sklenil kupoprodajno pogodbo s prodajalcem, pač pa je G. Š. pogodbo za nakup spornega stanovanja sklenil po posredovanju posrednice V.(2)

8. Ob takšnem izplenu dokaznega postopka revizijsko sodišče na uporabo materialnega prava v tej zadevi ne more imeti pripomb. Tisto, ob kar se glede vsebinske razsoje v reviziji obregne tožeča stranka (gre za stališče izpodbijane sodbe, da toženka ni bila dolžna odpovedati sporne pogodbe o posredovanju in tudi ne obvestiti tožeče stranke o tem, da je njen zunajzakonski partner G. Š. sklenil prodajno pogodbo za nakup stanovanja), je ob predstavljenem dejstvenem kompleksu za zadevo nepomembno. Tožeča stranka bi bila do odškodnine po sporni pogodbi upravičena le v primeru uspeha z dokazovanjem zatrjevane kršitve te pogodbe(3), sicer ne. Ker ji to ni uspelo, je zavrnilna odločitev sodišč na mestu.

9. Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču tudi glede v reviziji problematiziranega stališča, da trditev o obsegu spornega stanovanja v tem postopku ni pravno pomembna in da zato izvedba dokaza s ''komercialnimi skicami arhitekture stanovanj na A. oz. gradbenim načrtom'' na odločitev ne bi mogla vplivati. Ker je bila zavrnitev omenjenega dokaznega predloga v sodbah sodišč druge in prve stopnje tudi v zadostni meri pojasnjena(4), kršitve določb pravdnega postopka, ki jih revident uveljavlja s tem v zvezi (zatrjuje kršitve 5., 7., 212. in 287. člena ZPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP in kršitvi 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP), niso podane.

10. Po povedanem je revizija neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): V revizijo po principu ''kopiraj – prilepi'' (nanj najbolj nazorno kažejo na istih mestih pojavljajoče se očitne slovnične napake, kot je npr. manjkajoča vejica pred veznikom ''ki'') vstavljene pritožbene navedbe praviloma ne terjajo podrobne obravnave revizijskega sodišča. To velja še posebej, kadar jih s celovito in vsebinsko pravilno argumentacijo pred njim izčrpa že pritožbeno sodišče (prim. sodbo in sklep II Ips 362/2006 z dne 20. 11. 2008).

Op. št. (2): Glej razloge na str. 3 – 4 izpodbijane sodbe.

Op. št. (3): Tožeča stranka je zatrjevala, da je toženka kršila 8. člen med njima sklenjene pogodbe o posredovanju, ki določa: ''Če naročnik sklene pogodbo z osebo, s katero jo je povezal posrednik brez vednosti posrednika ali posreduje prejete podatke tretjim osebam, poravna posredniku odškodnino v višini dvakratne provizije in zakonsko določene zamudne obresti.'' Op. št. (4): Zadevne razloge je najti na str. 4 izpodbijane sodbe in na str. 6 sodbe sodišča prve stopnje.