Jedro

Tožnica je kot pravna oseba zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, zato je ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne omogoča, organ za brezplačno pravno pomoč mogel utemeljeno zaključiti, da prošnja tožnice ni utemeljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, II P 1702/2010, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. V obrazložitvi je citiral določbo 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), povzel, da so glede na 5. točko prvega odstavka citiranega člena pravne osebe lahko upravičenke do brezplačne pravne pomoči le, če tako določa drug zakon. Po šestem odstavku 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) so pravne osebe, ki nimajo sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, upravičene do brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Glede na navedeno je organ ugotovil, da tožnici, ki je zaprosila za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem pod II P 1702/2010 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks, BPP ni mogoče dodeliti, saj za dodelitev te oblike BPP pravni osebi ni podlage.

Tožnica je na sodišče najprej vložila tožbo, v kateri je navedla, da za vsak slučaj vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zadnji dan za vložitev tožbe v upravnem sporu, da pa odločbo izpodbija, ker Slovenija krši mednarodno pravo in sicer člen Protokola k Konvenciji, ki določa, da imajo tudi pravne osebe pravico do upoštevanja svojega premoženja. Kot dokaz je priložila sodbo Ustavnega sodišča Avstrije. Avstrijsko ustavno sodišče je odločilo, da ima pravna oseba iste pravice kot fizična oseba, pri čemer je izhajalo iz 1. člena Protokola k Konvenciji, po katerem fizični in pravni osebi pripada pravica do sodnega varstva. Meni, da mora naslovno sodišče prekiniti postopek in zahtevati oceno ustavnosti sporne določbe ZBPP. Smiselno je predlagala odpravo odločbe. V dopolnitvi tožbe je še predlagala oprostitev stroškov postopka v BPP (ki jo je tudi vložila) in sodnih stroškov, nadalje, da sodišče tožbi ugodi in sklep (točno: odločbo) odpravi ali razveljavi in vrne v nov postopek, predlagala oceno ustavnosti določb ZBPP, ki pravni osebi ne dovoljuje BPP, torej preprečuje sodno varstvo, predlagala je tudi, da sodišče odredi plačilo stroškov tožnice v višini 80,00 EUR ob izvršbi. V nadaljevanju dopolnitve tožbe je še povzela 1. člen Protokola k Konvenciji.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je zanjo navedel pravilne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi 10. člena ZBPP, ki določa upravičence do brezplačne pravne pomoči. Med te šteje: državljane Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivajo, tujce z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, druge tujce pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, nevladne organizacije in združenja pod tam določenimi pogoji ter druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnica kot pravna oseba zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku (II P 1702/2010), ter je ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne omogoča, organ mogel utemeljeno zaključiti, da prošnja tožnice ni utemeljena. Neizkazanost upravičenja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu, kot zahtevano, pa tudi ne pomeni kršitve tožničine pravice do sodnega varstva iz Ustave RS ter Konvencije o človekovih pravicah in posledično neustavnosti določbe 10. člena ZBPP v tem delu, saj gre za presojo zakonodajalca (ki je takšno ureditev sprejel ob upoštevanju tako pravnega reda EU, kot tudi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo RS – Poročevalec št. 77 z dne 12. 9. 2000), katerim kategorijam oseb in pod kakšnimi pogoji jim bo omogočil dostop do sodišč, ki ga bo financirala država iz svojih proračunskih sredstev.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. O tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnica oproščena plačila sodnih taks v obravnavani zadevi (zadeva BPP) že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).