Jedro

Pri odločanju o odmeri zborničnega prispevka se upravni organ utemeljeno opira na podatke iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja, da je tožnik na relevanten dan (30. 6. tekočega leta) imel kot glavno registrirano vinogradniško dejavnost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) tožniku za leto 2007 odmerila zbornični prispevek v znesku 1.390,20 EUR. Navedeno obveznost je lahko tožnik plačal v dveh obrokih, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo v 30. dneh po izdaji odločbe, drugi pa v 60. dneh od izdaje odločbe. KGZS je kot osnovo za izračun prispevka upoštevala znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač za leto pred odmernim letom ter stopnjo za zbornični prispevek C v višini 0,20 % od osnove. Pravno podlago za odmero prispevka predstavlja Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Ur. list RS, št. 69/04-UPB1, ZKGZ), ki v 8. členu določa obvezno članstvo v zbornici. Dolžnost obveznih članov zbornice pa je plačilo zborničnega prispevka. Po določbi 25. člena ZKGZ zbornični prispevek C plačujejo pravne osebe, ki so lastnice kmetijskih zemljišč oz. gozdov na območju RS ali se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo, ne glede na pravno obliko. Osnova za zbornični prispevek C je znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu, stopnja za odmero pa znaša 0,20 % od osnove. Ker je v obravnavanem primeru višja obveznost zavezanca na podlagi 2. alineje prvega odstavka 10. člena ZKGZ, se mu je odmeril zbornični prispevek C. Navedeno odločbo je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 421-29/2009-VN/5 z dne 30. 6. 2009. V obrazložitvi odločbe navaja, da je v zvezi z obveznim članstvom in plačevanjem prispevka KGZS Ustavno sodišče RS izdalo odločbo št. U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003, v kateri je navedlo, da določila o obveznem članstvu in obveznem zborničnem prispevku niso v neskladju z Ustavo RS. Tožena stranka se zato v tej zadevi sklicuje tudi na obrazložitev v citirani odločbi Ustavnega sodišča. Po določbah ZKGZ se zbornični prispevek odmeri na dveh različnih podlagah. V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 10. člena ZKGZ zbornični prispevek C plačujejo pravne osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnostjo. Na podlagi 1. alinee prvega odstavka 10. člena zbornični prispevek A plačujejo pravne osebe, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov. Ker tožeča stranka nima v lasti kmetijskih zemljišč in gozdov, se je pravilno obračunal zbornični prispevek C v višini 0,20 % od zneska obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v letu 2007. Tožena stranka je namreč ugotovila, da ima tožnik kot glavno dejavnost registrirano 01.131 vinogradništvo, od 1. 1. 2008 dalje pa 70.220 – drugo podjetništvo in poslovno svetovanje. Navedeno je razvidno iz evidence AJPES in iz dopisa z dne 9. 2. 2009. Iz uradnih evidenc je tako razvidno, da je tožnik pravna oseba, ki se ukvarja z registrirano glavno dejavnostjo vinogradništvo, zato je zavezana k plačilu zborničnega prispevka C za leto 2007. Tožnik v tožbi navaja, da se že od leta 2004 ne ukvarja več z vinogradništvom oz. katerokoli drugo dejavnostjo, zaradi katere bi bil zavezan k obveznemu članstvu v KGZS. Zbornica in tožena stranka utemeljujeta svojo odločitev zgolj na potrdilu AJPES o glavni dejavnosti, čeprav vse ostale evidence izkazujejo, da že od leta 2004 ne opravlja kmetijske dejavnosti, niti nima v lasti kmetijskih zemljišč. Iz odločbe Carinskega urada Maribor z dne 6. 2. 2004 izhaja, da se tožnik že od leta 2004 ne ukvarja več z dejavnostjo proizvodnje vina. Dejavnost vinogradništva in sadjarstva je namreč leta 2004 prenesel na novo ustanovljeno družbo A. d.d., ki je bila tudi v ta namen ustanovljena konec leta 2003. O spremembi je tožnik obvestil AJPES, ki je spremembo izvedel v letu 2007. O tem je bila tudi z dopisom AJPES z dne 2. 11. 2007 obveščena Zbornica, torej še pred izdajo izpodbijane odločbe. Navedeno kaže, da zbornica tudi ne upošteva evidence AJPES. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bil dolžan tožnik za leto 2007 plačati KGZS zbornični prispevek. Odgovor na navedeno vprašanje je v obravnavanem primeru odvisen od ugotovitve, ali se je tožnik v letu 2007 ukvarjal pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo.

Članstvo pravnih oseb v KGZS določa 10. člen ZKGZ, ki v 2. alinei prvega odstavka med drugim določa, da so to pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na pravno obliko. Po določbi 3. člena ZKGZ pa pojem kmetijstva in gozdarstva obsega vse dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko pridelavo in živinorejo ter lovstva; gozdarstvo, razen storitev za gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo, razen storitev, povezanih z ribištvom in storitvijo povezano z ribogojstvom (prvi odstavek). V obravnavani zadevi je iz dopisa Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (AJPES) razvidno, da je družba B. d.o.o. dne 19. 7. 2007 spremenila glavno dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti iz šifre podrazreda 01.131 – vinogradništvo na 74.140 – podjetniško in poslovno svetovanje. S 1. 1. 2008 je tako bila v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti glavna dejavnost tožeče stranke prekvalificirana na drugo podjetniško in poslovno svetovanje.

V skladu s 4. členom ZKGZ zbornica vodi in vzdržuje evidenco svojih članov. V ta namen pridobiva tudi podatke iz javnih knjig in zbirk podatkov. Glede pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oz. ribiško dejavnost pridobiva podatke iz poslovnega registra Slovenije. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2007 (Ur. list RS, št. 8/2007) je določal, da se zbornični prispevek odmeri na podlagi uradnih podatkov, razvidnih iz evidenc v skladu s 4. členom ZKGZ, in sicer na dan 30. 6. v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja (drugi odstavek 2. člena sklepa). Glede na določbe ZKGZ in navedenega sklepa se je torej zbornica v zvezi z ugotavljanjem glavne dejavnosti tožeče stranke za leto 2007 tudi po presoji sodišča utemeljeno oprla na podatke AJPES. Iz navedenih podatkov pa je razvidno, da je na dan 30. 6. 2007 (datum, ki je relevanten po 2. členu sklepa) tožnik imel registrirano kot glavno dejavnost vinogradništvo in ne poslovne storitve.

Zbornični prispevek je javno pravna dajatev, ki je namenjena izključno financiranju KGZS, zato morajo biti obveznosti članstva zbornice vnaprej razvidne in predvidljive. To pa je mogoče le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zaradi navedenega je ugotavljanje dejanskega stanja glede na zatrjevane okoliščine primera po presoji sodišča dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc. V skladu s 15. členom Zakona o poslovnem registru Slovenije (Ur. list RS, št. 49/2006 in spremembe, ZPRS-1) namreč mora enota poslovnega registra (poslovni subjekt) vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 8. člena tega zakona (po 10. alinei je to tudi sprememba glavne dejavnosti po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti) prijaviti upravljavcu registra v petnajstih dneh po nastanku spremembe. Ker tožnik navedene spremembe do 30. 6. 2007 ni priglasil AJPES, ni mogoče upoštevati njegovega ugovora, da v letu 2007 (kakor tudi že v letih 2005 in 2006) ni več opravljal dejavnosti vinogradništva. Na podlagi opustitve dolžnega ravnanja, ki jo ima vsak poslovni subjekt po določbah ZPRS-1, da mora prijaviti vsako spremembo podatkov iz 8. člena tega zakona v roku 15 dni po nastanku spremembe, po mnenju sodišča ni mogoče dokazovati, da podatki v evidenci niso točni. Glede na zatrjevanje tožnika, da dejavnosti vinogradništva ne opravlja že od leta 2004, je torej imel dovolj časa, da bi prijavil spremembo v poslovnem registru. Da podatki o dejavnosti v poslovnem registru niso točni, pa tudi ni mogoče sklepati na podlagi odločbe Carinskega urada Maribor št.425-01/11/1999/7800-001 z dne 6. 2. 2004, ki jo je predložil tožnik v tožbi in se nanaša na prenehanje veljavnosti trošarinskega dovoljenja. Iz navedene odločbe izhaja, da je bilo družbi B. d.o.o. izdano trošarinsko dovoljenje, na podlagi katerega je navedena družba v trošarinskem skladišču proizvajala, skladiščila, odpremljala trošarinske izdelke – vino in etilni alkohol pod režimom odloga plačila. Iz odločbe je tudi razvidno, da je gospodarska družba trošarinsko dovoljenje vrnila, ker se ne ukvarja več z dejavnostjo predelave vina. Odločba se torej nanaša na dejavnost proizvodnje vina, ki pa v skladu s pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti, ne sodi v dejavnost vinogradništva (pojasnilo 01.210), zato ne more služiti kot dokaz, da tožnik v letu 2007 ni opravljal dejavnosti vinogradništva.

Sodišče je s to sodbo odstopilo od odločitve v zadevi U 179/2008, v kateri je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi ugodilo. Meni namreč, da se zbornični prispevek odmerja na podlagi podatkov uradnih evidenc, zato tudi dokazi, na katere se sklicuje tožnik v tožbi, ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1)