Jedro

Dejstvo, da tožnik kljub pozivu organa vloge ni dopolnil s podatki, potrebnimi za obravnavanje njegove prošnje za BPP, izhaja iz podatkov v spisu. Ker tega dejstva tožnik niti ne izpodbija, tudi po presoji sodišča tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage, da bi meritorno odločila o prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije je v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči s sklepom navedenim v uvodu te sodbe zavrglo prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev ustavne pritožbe v zvezi s plačilom RTV prispevka. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil tožnik pozvan na dopolnitev svoje prošnje vendar vloge ni dopolnil. Kljub dopolnitvi vloge in priloženem dopisu z dne 2. 6. 2011 namreč ni razvidno zoper katero, od v prošnji naštetih odločb in sklepov Upravnega sodišča RS, želi tožnik vložiti ustavno pritožbo. Ker po podatkih razvidnih iz U vpisnika Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici izhaja, da nastopa tožnik kot stranka v različnih upravnih sporih, ki se nanašajo na neplačevanje RTV prispevka, ostaja tožnikova vloga brez dopolnitve prošnje z izpolnjenim obrazcem BPP št. 1 in brez jasne navedbe, na kateri akt se njegova prošnja za dodelitev BPP sploh nanaša, po presoji organa pristojnega za brezplačno pravno pomoč, nepopolna in nerazumljiva. Zato je bila njegova prošnja zavržena na podlagi 1. odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravi pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08 – ZBPP) v zvezi z 2. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP).

Tožnikova vloga označena „PRITOŽBA ZOPER odločbe št. Bpp 270/2011-5, Bpp 277/2011-4 in Bpp 272/2011“ se v tem upravnem sporu obravnava kot tožba zoper sklep izdan v zadevi Bpp 277/2011-4. V njej med drugim navaja, da je v zvezi z neplačevanjem RTV prispevka do sedaj podal 180 vlog. Ker sodišče njegovemu predlogu za skupno obravnavanje vseh tožb vloženih v zadevi plačevanja RTV prispevka neupravičeno ni sledilo, je že v letu 2007 podal prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Z navajanjem okoliščin, dejstev in predpisov, ki se nanašajo na plačevanje RTV prispevka, tožnik utemeljuje trditev, da navedenega prispevka za televizor, ki ga je odjavil že leta 2001, ni dolžan plačevati in da se z odločbami, ki so predmet upravnih sporov kršijo, ustavne pravice. Zato je prepričan, da je upravičen tudi do brezplačne pravne pomoči za ustavno pritožbo. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi tudi v zadevi izpodbijanega sklepa ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in sodišču predlaga naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi ugotovitev v izpodbijanem sklepu, ki temeljijo na podatkih iz posredovanega spisa, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila materialni zakon. Sodišče zato lahko sledi njeni utemeljitvi podani v obrazložitvi sklepa in zato tudi ne navaja razlogov za odločitev (2.odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbo pa še dodaja: Po oceni sodišča tožnik z okoliščinami, na katere se sklicuje v tožbi, ne izkazuje tožbenih razlogov določenih v 27. členu ZUS-1. Tožbene navedbe se namreč ne nanašajo na neuporabo ali nepravilno uporabo ZBPP in ZUP, ki sta bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa uporabljena. Tožbeni očitki se ne nanašajo niti na nepravilnosti, ki naj bi jih organ pristojen za BPP storil zaradi neupoštevanja pravil postopka, ki bi lahko vplivale ali mogle vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Prav tako v tožbenih navedbah ni očitkov na ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za zavrženje njegove prošnje.

Sodišče glede na navedeno tožniku pojasnjuje, da lahko pristojni organ za BPP prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja le na podlagi določb ZBPP. Iz določb navedenega zakona, na katere se sklicuje tudi tožena stranka, pa izhaja, da mora prosilec med ostalim točno opredeliti akt, na katerega se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanaša. Brez natančne navedbe podatkov (opravilne številke akta, organa, ki ga je izdal, datuma njegove izdaje) za posamezno zadevo pa vloga prosilca ni sposobna za obravnavanje. Če organ pristojen za BPP namreč nima podatkov, ki so v ZBPP predpisani za presojo pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi meritorno odločanje o upravičenosti ali neupravičenosti prosilca do BPP ni možno.

Dejstvo, da tožnik kljub pozivu organa vloge ni dopolnil s podatki, potrebnimi za obravnavanje njegove prošnje za BPP, izhaja iz podatkov v spisu Bpp 277/2011. Ker tega dejstva tožnik z navedbami v tožbi niti ne izpodbija, tudi po presoji sodišča tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage, da bi na podlagi tako pomanjkljive vloge meritorno odločila o prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je na podlagi navedenega moralo tožbo kot neutemeljeno zavrniti po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.