Jedro

Le učinek tistega dela, ki sta ga zakonca (oz. eden od njiju) opravila v času trajanja zakonske zveze, je treba obravnavati kot njuno skupno premoženje. Če je zakonec delo deloma opravil v času pred sklenitvijo zakonske zveze, deloma pa kasneje, v skupno premoženje sodi le plačilo, ki je sorazmerno delu, ki ga je zakonec opravil, odkar je bil poročen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in za zakoniti dedinji razglasilo zapustnikovo vdovo M. M. in sestro D. T. Tokrat je (drugače oz. dodatno kot prvič) v obseg zapuščine uvrstilo tudi polovico sredstev na računu zapustnikove vdove M. M., odprtem pri banki X., št. računa 000, po stanju na dan 6. 10. 2007 ter 5.863,23 EUR iz naslova izplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja.

2. Glede vprašanja, kolikšen del odpravnine, ki jo je prejela zapustnikova vdova, sodi v zapuščino, se pravočasno pritožuje dedinja D. T. Meni, da v zapuščino spada celotni znesek odpravnine, torej 11.726,64 EUR, saj odpravnina predstavlja celoto, čeprav je bila odmerjena za celotno delovno dobo. Pomembno je stanje zapuščine ob smrti zapustnika.

3. Pritožba je bila vročena dedinji M. M., ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče sodišču prve stopnje najprej pojasnjuje, da sklep o dedovanju z 19. 5. 2014 ni bil razveljavljen, ampak je bilo pritožbi ugodeno in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek le glede vprašanja sredstev na bančnem računu dedinje M. M. na dan zapustnikove smrti, kar je tako v izreku sklepa višjega sodišča z 12. 2. 2014 kot v 5. in 6. točki obrazložitve sklepa višjega sodišča jasno zapisano.(1) Ponovno ugotavljanje obsega preostale zapuščine in razglašanje dedinj je torej nepotrebno.

6. Pritožnica nima prav, ko meni, da v zapuščino po pokojnem sodi celotna odpravnina, ki jo je prejela njegova vdova. Stališče sodišča prve stopnje, da v zapuščino sodi sorazmerni del, upoštevaje delovno dobo v času trajanje zakonske zveze, je utemeljeno. Le učinek tistega dela, ki sta ga zakonca (oz. eden od njiju) opravila v času trajanja zakonske zveze, je treba obravnavati kot njuno skupno premoženje (prim. 1. in 2. odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Če je zakonec delo deloma opravil v času pred sklenitvijo zakonske zveze, deloma pa kasneje, v skupno premoženje sodi le plačilo, ki je sorazmerno delu, ki ga je zakonec opravil, odkar je bil poročen.(2)

7. Sodišče prve stopnje je materialno pravo uporabilo pravilno, pritožba torej ni utemeljena. Višje sodišče v izpodbijanem delu odločitve tudi ni zasledilo kršitev oz. pritožbenih razlogov, na katere paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

8. V skladu z določbo 1. odstavka 174. člena ZD in ker ne gre za situacijo iz 3. odstavka istega člena, dedinja M. M., sama krije stroške pritožbenega postopka.

(1) Višje sodišče je izrecno obrazložilo, da pritožnica tega, kar je (bila) vsebina sklepa o dedovanju ne izpodbija, tako da je odločitev v tistem obsegu pravnomočna, da pa pritožnica glede obsega premoženja navaja dovoljeno novoto.

(2) Primerjaj: Viktorija Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex založba, Ljubljana, 2002, stran 387.