Jedro

Po teoriji jajčne lupine mora odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj pravilno glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 8.404,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer:

- od zneska 7.000,00 EUR od dne 31. 3. 2021 dalje do plačila in

- od zneska 1.404,88 EUR od dne 31. 3. 2021 dalje do plačila,

vse v roku 15 dni.

II. V presežku nad prisojenim zneskom iz točke I. izreka se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 29 % pravdnih stroškov, tožeča stranka pa mora toženi stranki povrniti 71 % pravdnih stroškov."

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke, zavrneta.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 37,50 EUR v roku 15 dni, do prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki odškodnino v višini 8.604,88 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od zneska 7.200,00 EUR tečejo od 31. 3. 2021 dalje do plačila in od zneska 1.404,88 EUR od zamude dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo tožeči stranki povrniti 29,16% potrebnih pravdnih stroškov, tožeči stranki pa naložilo toženi stranki povrniti 70,85% potrebnih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper točki II. in III. izreka navedene sodbe se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Sodbo izpodbija v zavrnilnem delu, saj je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino, ker ni upoštevalo teorije jajčne lupine in zato tožniku neutemeljeno zavrnilo odškodnino na podlagi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik od poškodbe dalje trpi hude fizične bolečine, je v dolgotrajnem bolniškem staležu, psihično uničen s samomorilnimi mislimi. Sodišču prve stopnje prav tako očita, da je nezakonito zavrnilo dokazne predloge, ki jih je podal na zadnjem naroku glavne obravnave in jih niti ni kritično ovrednotilo. Tožnik sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija tudi tožena stranka (v nadaljevanju toženka), in sicer v prisodilnem delu (točka I. in III. izreka izpodbijane sodbe) ter navaja, da je tožnik po stopnicah hodil neprevidno in nepazljivo ter je zato sam v celoti odgovoren za škodni dogodek, oziroma je vsaj soprispeval k nastanku škodnega dogodka v višini 70 %. Nadalje graja tudi prisojeno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 7.200,00 EUR, saj jo ocenjuje kot previsoko. Toženka izpostavlja tudi računsko napako, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, saj je glede na obrazložitev izpodbijane sodbe tožniku prisodilo 7.700,00 EUR odškodnine, v izreku izpodbijane sodbe pa upoštevalo zgolj znesek 7.200,00 EUR. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

4. Na pritožbo toženke je odgovoril tožnik, ki navaja, da je sodišče prve stopnje ustrezno ugotovilo temelj tožbenega zahtevka. Zavzema se za zavrnitev toženkine pritožbe ter zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožnika ni utemeljena.

6. Pritožba toženke je delno utemeljena.

7. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje ali pravdni postopek nista obremenjena z uradoma upoštevanimi ali pritožbeno zatrjevanimi procesnimi kršitvami.

9. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje tožniku glede trditev o tem, da je bila storjena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge (priloga A45 do A50), ki jih je tožnik podal na zadnjem naroku glavne obravnave. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti. Temu standardu ustreza le jasna, izrecna navedba razumnih razlogov, pri čemer so ti razlogi lahko navedeni bodisi v dokaznem sklepu, s katerim je predlagani dokaz zavrnjen ali pa v obrazložitvi sodbe.

10. Navedenim procesnim zahtevam je sodišče prve stopnje v celoti zadostilo. V točki 42. obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč jasno navedlo, da so predlagani dokazi nepotrebni, saj v ničemer ne bi mogli vplivati na višino odškodnine, ki jo je v obravnavani zadevi prisodilo sodišče prve stopnje. Navedeno pa je pravilno utemeljilo tudi s tem, da upoštevaje mnenje medicinskega izvedenca A. A., dr. med., težave, za katerimi trpi tožnik niso povezane s poškodbami, ki jih je utrpel pri obravnavanem padcu. Slednje je potrdil tudi B. B., dr. med., drugi v postopek pritegnjeni izvedenec medicinske stroke. Sodišče druge stopnje pritožbene navedbe o storjeni procesni kršitvi zato zavrača kot neutemeljene.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik 3. 3. 2018 poškodoval na stopnicah v večstanovanjski stavbi. Spodrsnilo mu je na robu stopnice, zaradi česar je utrpel udarnino v levem križnem predelu na levi strani in hematom v ledveno križni regiji, ki ga je bilo treba kirurško odstraniti.

12. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je storila vse kar je lahko, da poskrbi za varno pohodno površino. Temu dodaja, da namestitev protizdrsnih trakov ni bila obvezna, ter da je tožnik hodil neprevidno in bi moral gledati, kje hodi. Zaradi vsega navedenega je tožnik v celoti sam odgovoren za škodni dogodek, oziroma je njemu soprispeval v višini 70%.

13. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge za pravni sklep o obstoju krivdne odgovornosti zavarovancev toženke, ki so opustili dolžno ravnanje, s tem ko po stopnišču niso namestili protizdrsnih trakov. S tem je bil škodni dogodek objektivno predvidljiv in sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podana vzročna zveza med zatrjevanim škodim dogodkom in nastalo škodo. Vse navedeno je sodišče prve stopnje pojasnilo v točkah 14. do 18. obrazložitve izpodbijane sodbe, z navedenim pa sodišče druge stopnje soglaša.

14. Toženka prav tako ne more uspeti s posplošenimi navedbami, da je tožnik hodil hitro, da se mu je mudilo in ni gledal kje hodi. Vse navedene trditve je v točki 19. obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo ovrglo že sodišče prve stopnje. Tudi sodišče druge stopnje soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da je hodil skrbno, z običajno hitrostjo, običajnimi koraki in glede na vremenske razmere imel tudi primerno obutev. Zato sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka v celoti podan.

15. V nadaljevanju se je sodišče druge stopnje ukvarjalo z višino odškodnine za nepremoženjsko škodo.

16. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino v višini 7.700,00 EUR. Od tega 7.200,00 EUR za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter 500,00 EUR za prestan primarni in sekundarni strah, zavrnilo pa v delu, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

17. Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru individualizirati. Ob tem je vezano na merila, določena v 179. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), in sicer mora upoštevati stopnjo telesnih in duševnih bolečin ter njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pri čemer višina odškodnine ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati mora biti odškodnina določena objektivno, upoštevajoč razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, ter primerjavo z odškodninami za podobno škodo. Načelo objektivizacije, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave RS) je torej namenjeno vzpostavljanju sorazmerne enakosti med več osebami glede na težo primera.

18. Tožnik se pritožuje zoper zavrnjen del prisojene odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem (zahteval je 10.000,00 EUR), ki jih je trpel od 30. 6. 2018 dalje ter zoper v celoti zavrnjen zahtevek za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tako zvišanje odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter priznanje odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti utemeljuje s t.i. teorijo jajčne lupine, katere uporabo je sodišče prve stopnje zavrnilo v celoti.

19. Po teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.

20. Tožnik v pritožbi izčrpno navaja, da je prav poškodba iz obravnavanega škodnega dogodka pri njemu povzročila degenerativne spremembe, vendar neutemeljeno. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje in se v zvezi s tem sklicevalo na izvedenski mnenji dveh sodnih izvedencev, ki sta bila pritegnjena v postopek, tožnikova poškodba in degenerativne spremembe, za katerimi trpi, niso medsebojno povezane. Izvedenec za sodno medicino B. B., dr. med. je v svojem izvedenskem mnenju zapisal, da vse objektivne preiskave izključijo povezavo med obrabnostnimi spremembami, ki tožniku povzročajo bolečine v hrbtenici in poškodbo iz obravnavanega postopka. Po njegovem mnenju so se težave začele več kot pol leta po zaključenem zdravljenju poškodbe, lahko bi se začele prej ali pozneje, pa jih s poškodbo kože oziroma podkožja še vedno ne gre objektivno povezati. Navedeni izvedenec je prav tako pojasnil, da udarnina ne sproža aktivacije obrabnostnih sprememb. Tudi sodni izvedenec A. A., dr. med. je v svojem izvedenskem mnenju zapisal, da vzrok za težave in omejitve, ki so pri tožniku prisotne, so zaradi degenerativnih sprememb na ledveni hrbtenici. V nadaljevanju je izvedenec tudi na zaslišanju pojasnil, da je tožnik utrpel poškodbe kože oziroma podkožja in ne poškodbe hrbtenice ter zato ni mogoče zaključiti, da bi obravnavani škodni dogodek povzročil ali poslabšal degenerativne spremembe.

21.Ob navedenem sodišče druge stopnje dodaja, da tožnik ne more uspeti z iz konteksta izvzetim delom stavka, ki ga je na svojem zaslišanju izrekel sodni izvedenec A. A., dr. med.. Tako se pritožbeno izpostavljeni stavek: "Ali je ta poškodba kaj vplivala, tega vam ne morem zagotovo reči.." kot ga je označil tožnik, nadaljuje: "sigurno pa lahko rečem, da ni povzročila nobenih objektivnih organskih okvar." Dodatno pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da zgolj nestrinjanje z dvema strokovno podanima izvedenskima mnenjema ne daje utemeljene podlage za obstoj procesne kršitve pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje pri tem poudarja, da se z izvedenci dokazujejo trditve o dejstvih (za katera so potrebna posebna strokovna znanja), podrejanje teh dejstev materialnemu pravu pa je pravno vrednotenje (razlaga materialnega prava), pridržano le sodišču. Glede na navedeno tudi po oceni sodišča druge stopnje izvedenski mnenji in njuni dopolnitvi dajeta zadostno podlago, da sodišče prve stopnje ni uporabilo teorije o jajčni lupini, zato sodišče druge stopnje pritožbene navedbe v tej smeri zavrača kot neutemeljene.

22.Višino prisojene odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem pa graja tudi toženka, ki navaja, da je prisojen znesek v višini 7.200,00 EUR previsok in ni v skladu s sodno prakso.

23.Sodišče druge stopnje pritrjuje navedbam toženke, saj višina prisojene odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem neutemeljeno odstopa navzgor od primerljive sodne prakse. V primerljivih zadevah se namreč prisojena odškodnina giblje med 2 do 4 povprečnimi mesečnimi plačami, sodišče prve stopnje pa je tožniku prisodilo nekaj več kot 5 povprečnih mesečnih plač.

24.Zato je sodišče druge stopnje moralo prisojen znesek odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znižati. Upoštevaje pretrpljene telesne bolečine in zdravljenje, ki je bilo nekoliko zahtevnejše, saj se je tožniku naredil hematom, ki ga je bilo treba odstraniti z operacijo, je po oceni sodišča druge stopnje primeren znesek odškodnine 6.500,00 EUR, kar znaša približno 4,5 povprečne mesečne plače. Tožnik je po ugotovitvah izvedencev nekaj dni trpel tudi hude psihične bolečine, zato je sodišče druge stopnje ocenilo, da je tožniku prisoditi nekaj več, kot v drugih primerljivih zadevah.

25.Upoštevaje pritožbeno neizpodbijani znesek prisojene odškodnine za pretrpljen strah (500,00 EUR), znaša celotna tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo 7.000,00 EUR, ki po oceni sodišča druge stopnje predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Temu je prišteti tudi prav tako pritožbeno neizpodbijan znesek za premoženjsko škodo (1.404,88 EUR). Sodišče prve stopnje je prisodilo tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska, vendar povsem nedoločno, saj bi moralo namesto "od zamude" slednjo natančno določiti. Takšen izrek bi bil neizvršljiv, zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti to procesno kršitev odpravilo tako, da je kot zadnji možni datum zamude določilo dan vložitve tožbe 31. 3. 2021. Celoten znesek prisojene odškodnine v obravnavani zadevi tako znaša 8.404,88 EUR.

26.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi s prvim odst. 351. člena ZPP, pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek prisojene odškodnine znižalo za približno 10 % (700,00 EUR). V preostalem pa je pritožbi na podlagi 355. člena ZPP zavrnilo.

27.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Toženka je glede na v pritožbi upoštevano sporno vrednost 8.604,88 EUR, uspela v višini 700,00 EUR, kar znaša približno 10 %, zato ji mora tožnik v tem razmerju povrniti del njenih pritožbenih stroškov. Za pritožbo je toženka priglasila plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 375,00 EUR. Ker je toženka s pritožbo uspela v deležu 10 %, ji je tožnik iz tega naslova dolžan povrniti 52,00 EUR stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

28.Tožnik s pritožbo in odgovorom na pritožbo toženke ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga so lahko, če gre za dokaz: s katerim bi se naj ugotovilo dejstvo, ki ni pravno relevantno; ki je nepotreben, ker je dejstvo že dokazano (izjema je prepoved vnaprejšnje dokazne ocene); ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; ker je bil dokazni predlog neustrezno substanciran ali je prepozen. Glej Up-2226/08 z dne 27. 5. 2010; A. Galič v ZPP s komentarjem, 1. knjiga, kom. k 5. členu; N. Betetto, 2. knjiga, komentar k 287. čl. ZPP.

2Npr. Up-77/01 z dne 14. 3. 2004; Up-284/13 z dne 4. 6. 2014; Up-219/15 z dne 19. 5. 2016.

3Tako odločbi Vrhovnega sodišča: II Ips 133/2016 z dne 16. 11. 2017, II Ips 178/2007 z dne 16. 9. 2010.

4Glej l. št. 122 spisa.

5Glej l. št. 136 spisa.

6Glej l. št. 179 spisa.

7Glej l. št. 204 spisa.

8Primerjaj zadeve: VS001152 (prisojene 4 povprečne mesečne plače) oškodovanec je utrpel udarnino na levo stran vratu in rame, zaradi česar je nastala popoškodbena maščobna bula (posttravmatski lipom), ob tem je trpel nekaj dni hude telesne bolečine, občasne hude ob posameznih posegih (punkcijah), srednje hude nekaj tednov, še vedno občasne lahke; VS002668 (prisojenih 1,7 povprečne mesečne plače) - Zvin vratne hrbtenice z robnim zlomom stranskega odrastka petega vratnega vretenca, odrgnine po prsnem košu in po levi podlahti, trpel hude bolečine - 3 dni, srednje hude bolečine - 1 teden stalno, kasneje še občasno - 3 tedne, lahke bolečine - 2 meseca, občasno še vedno in VS001525 (prisojenih 3,2 povprečne mesečne plače) Udarnina leve goleni, izliv krvi med kost in pokostnico ter raztrganje mišice in posledično krvavitev. Takoj po udarcu je začutil močno bolečino, ki je nato popustila in bila v blažji obliki izražena kake tri dni. Nato so nastopile srednje hude bolečine, ki so trajale kakih 8 dni. Do končanega zdravljenja, to je tri tedne, pa so bile prisotne še lahke bolečine. V bodoče bolečin ne bo trpel. Prestal je dva manjša kirurška posega v lokalni anesteziji. Opravil je več pregledov in prevezovanj pri izbranem zdravniku (5x) ter v kirurški ambulanti (3x).