Jedro

Dolžnik v ugovoruni zatrjeval svojo preživninsko obveznost do sina, dogovor o neplačevanju preživnin med staršema ter plačilo preživnine v juliju 2020. Ob navedenem ta dejstva s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijanega sklepa niso zajeta, zato tudi v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika tako, da je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi I 222/2019 z dne 1. 7. 2019 delno ustavilo za dne 4. 7. 2019 plačano glavnico v znesku 166,00 EUR (I. točka izreka), v preostalem delu pa je dolžnikov ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da so ob razvezi določili tudi preživnino za sina Ž., ki je bil dodeljen v varstvo in vzgojo njemu ter da sta se zato z bivšo partnerko dogovorila, da si preživnine drug drugemu ne plačujeta. Ko se je sin v letu 2016 preselil materi, so se pričele izvršbe zaradi plačila preživnine. Zatrjuje, da je razliko do priznane preživnine poplačal, ter da je plačal preživnino tudi v mesecu juliju 2020, za kar prilaga dokazila. Želi plačevati preživnino prostovoljno, sicer bo tudi sam zahteval plačilo preživnine za sina Ž.

3. V odgovoru na pritožbo upnica nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na vsebino pritožbe šteje, da se dolžnik pritožuje zgolj zoper zanj neugodni del odločitve v navedenem sklepu1, to je zoper delno zavrnitev ugovora (II. točka izreka).

6. Sklep o izvršbi z dne 1. 7. 2019 je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova – sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju opr. št. IV P 459/2014, IV P 862/2014 z dne 2. 3. 2015 ter obvestil Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine št. 1201-92/2015 z dne 15. 4. 2019. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru očital nepopolnost predloga za izvršbo, zatrjeval neseznanjenost z valorizacijo preživnine ter plačilo zneska 166,00 EUR na dan 4. 7. 2019. Ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah, da je upnica vložila popoln predlog za izvršbo, da je obvestilo o uskladitvi preživnine bili vročeno tudi dolžniku ter da je kljub izkazanemu plačilu že zapadle preživnine izvršba še v teku za bodoče in še ne zapadle preživninske obroke do 30. 6. 2021, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor v preostalem delu neutemeljen, saj izvršbe ne preprečuje.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik v ugovoru zatrjeval svojo preživninsko obveznost do sina, dogovor o neplačevanju preživnin med staršema ter plačilo preživnine v juliju 2020. Ob navedenem ta dejstva s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijanega sklepa niso zajeta, zato tudi v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevna. V izvršilnem postopku namreč na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ velja na eni strani breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije, saj v tem delu ugovornega postopka ZIZ določa sistem prekluzij. Dejstva, ki se nanašajo na terjatev in so nastopila po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, dolžnik pa jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, lahko tako dolžnik skladno z določbo 56. člena ZIZ uveljavlja v ugovoru po izteku roka.

9. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.