Jedro

V konkretnem primeru je pomembno zlasti, da Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v zvezi z ukrepi varstva pri delu izrecno zapoveduje, da je potrebno v primeru izkopavanja na območju, kjer so vodovodne napeljave, naprave ali objekti, dela opravljati po navodilih in pod nadzorom strokovne osebe, ki jo sporazumno določita lastnik naprave ali z njegove strani pooblaščeni vzdrževalec in izvajalec del.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka v 15. dneh plačati tožeči stranki znesek 9.171,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 9.129,71 EUR od 19.3.2007 do plačila in od zneska 42,23 EUR od 12.1.2009 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka v višini 1.492,56 EUR.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške pravdnega postopka, ki jih je imela tožena stranka. V pritožbi opozarja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede opustitve dolženega ravnanja tožene stranke je ugotovitev sodišča prve stopnje v nasprotju z izpovedbami prič Š., M. in K. Glede izpovedbe priče Ko. se izpodbijana sodba sklicuje na izpoved glede odprtja vode. Š. ob odhodu delavcev vodovoda z gradbišča, na gradbišču ni bilo. Odgovorna oseba tožene stranke Š. ni vedela za odhod vodovodarjev z gradbišča. Važno pa je, ali je Ko. Š.-ju kot odgovorni osebi tožene stranke res povedal za odhod vodovodarjev z gradbišča ali ne. Upoštevati je treba, da je Ko. oškodovani delavec tožene stranke. O izpovedbah Š., M. in K. se sodišče prve stopnje sploh ni izjasnilo, pa tudi glede zaključkov sodnega izvedenca ne. Iz dokumentacije ni razvidno nobeno obvestilo o odhodu vodovodarjev z gradbišča. Izpodbijana sodba ima številne procesne pomanjkljivosti, zlasti pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Nerazumljiva je odločitev sodišča prve stopnje o vednosti Š. za odhod vodovodarjev z gradbišča. Če Š. na gradbišču takrat ni bilo, kako naj bi odredil izkop. Iz izpovedb K. in Ko. je razvidno, da Š. ob odhodu delavcev vodovoda na gradbišču ni bilo. Ko. je kljub temu, da je bil sistem vode odprt in pod pritiskom vseeno pričel z deli. Sicer pa tudi iz izvedeniškega mnenja izhaja, da bi vodovodarji morali pred urgentnim odhodom iz gradbišča nedvoumno obvestiti toženo stranko, da je prišlo do spremembe delovnega plana. Iz dokumentacije pa tudi ni razvidno, na kakšen način je bilo to obvestilo izvedeno in kako je bilo to obveščanje razumljeno s strani izvajalca gradbenih del. Do delovne nesreče je prišlo zaradi spleta okoliščin in ne zaradi kršitve uredbe s strani tožene stranke. Tudi izvedenec je ugotovil, da je tožena stranka izvajala vsa dela v skladu s pravili stroke, saj je zagotovila prisotnost vodovodarjev na gradbišču. Prav tako delovodja tožene stranke ni naročil Ko., naj očisti dno izkopa brez prisotnosti vodovodarjev.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih vsebovani v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS, št. 83/2005), v kateri so urejene tudi dodatne zahteve za izvajanje zemeljskih del (priloga IV, točka C 12). V konkretnem primeru je pomembno zlasti, da omenjeni predpis v zvezi z ukrepi varstva pri delu izrecno zapoveduje, da je potrebno v primeru izkopavanja na območju, kjer so vodovodne napeljave, naprave ali objekti, dela opravljati po navodilih in pod nadzorom strokovne osebe, ki jo sporazumno določita lastnik naprave ali z njegove strani pooblaščeni vzdrževalec in izvajalec del. Nobenega dvoma ni, da je tožena stranka za takšen predpis vedela (izpoved priče M.Š.). Glede na takšno pravno podlago je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je sporni škodni dogodek, v katerem je bil ob izkopu gradbene jame 12.1.2006 telesno poškodovan delavec tožene stranke (izvajalke zemeljskega izkopa, povezanega z vodovodno napeljavo pri rekonstrukciji lokalne ceste in komunalnih naprav v naselju O.) B.Ko., dogodil v času, ko na gradbišču ni bila prisotna nobena strokovna oseba, po navodilu in pod nadzorom katerem bi morali delavci tožene stranke opravljati delo izkopa jame. Delavci vodovodnega podjetja (zadolženega za strokovni nadzor in za skrb glede tega, ali je sporna vodovodna cev zaprta za dotok vode ali ne) M.V. in Z.Č. sta namreč pred začetkom izvajanja spornih gradbenih del s strani delavca tožene stranke B.Ko. zapustila sporno gradbišče, kot je to okoliščino (ki med pravdnima strankama niti ni bila sporna) na podlagi presoje izvedenih dokazov pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V postopku na prvi stopnji je bila prav tako kot nesporno ugotovljena okoliščina, da je bil pri tem izkopu (v času, ko je ročno čistil izkop) omenjeni delavec tožene stranke poškodovan, in sicer zaradi tega, ker se je ob izkopu odprla začasna spojka in je prišlo do močnega sunka vode, ki je poškodovala kosti v podkolenju delavčeve desne noge. V konkretnem primeru so torej delavci tožene stranke pristopili k izkopu, čeprav je bila voda pod pritiskom. Voda pa bi morala biti v času izvedbe gradbenih del zaprta (tako tudi izvedenec področja varstva pri delu B.G.).

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku prepričljivo ugotovilo, da je bil pristojni delovodja tožene stranke M.Š. pred pričetkom spornega izkopa obveščen o tem, da sta delavca vodovodnega podjetja zapustila gradbišče, pa je kljub temu dovolil opustitev omenjenih ukrepov varstva pri delu (izkop brez navzočnosti vodovodarjev, katerih skrb je predvsem, da je voda na področju izkopa zaprta). Do takšne dokazne ocene se je sodišče prve stopnje dokopalo na podlagi skrbne in celovite presoje vseh izvedenih dokazov, zlasti vsestranske in logične ocene izpovedb vseh zaslišanih prič. Ta dokazna ocena je tudi po mnenju pritožbenega sodišča logična in življenjsko prepričljiva, zlasti v tistem delu, ko se je sodišče prve stopnje oprlo na izčrpno izpoved, ki jo je v zvezi s škodnim dogodkom podal poškodovani delavec tožene stranke B.Ko. (tako v kazenskem postopku kot v konkretni pravdi). Tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razumnega razloga, da izpovedbi neposredno prizadete osebe v škodnem dogodku ne bi poklonilo polne vere (Ko. je delovodji Š. pred pričetkom izkopa povedal, da sta vodovodarja odšla na intervencijo, ta pa mu je odvrnil, naj kljub temu začnejo z izkopom), za razliko od izpovedb (za izid pravde zainteresiranih oseb) neposredno odgovornih delavcev tožene stranke (delovodja Š. in vodja gradbišča M., ki v času spornega dogodka na objektu ni bil prisoten). Poleg tega je sodišče prve stopnje v tej zvezi pravilno presodilo tudi izpovedbe preostalih zaslišanih prič, zlasti izpovedbe delavcev vodovodnega podjetja M.V. in Z.Č., iz katerih je razvidno, da so delavce tožene stranke, ki so neposredno delali na izkopu, obvestili, da odhajajo na intervencijo in da naj o tem obvestijo delovodjo Š. (pri čemer iz izpovedb priče Č. izhaja, da so o odhodu celo sami obvestili tudi Š. neposredno). Iz tega razloga pritožbeno sodišče glede ugotovitve tega odločilnega dejstva nikakor ne more slediti pritožbeni kritiki, ki skuša v tem delu ovreči prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje. V tem delu (glede pravno pomembnega dejstva, da je odgovorna oseba pri toženi stranki – delovodja M.Š. pred pričetkom spornega izkopa vedel za odhod vodovodarjev z gradbišča in je kljub temu delavcu Ko. odredil izklop) je sodišče prve stopnje podalo argumentirane in logične razloge za svojo odločitev, pri čemer se je v tej zvezi prepričljivo izjasnilo tudi glede izpovedb prič Š., M. in K. (podanih tudi v kazenskem postopku, v katerem sta bila M. in Š. sicer oproščena obtožbe – prilog B 2). Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča povsem pravilno upoštevalo tudi ugotovitve sodnega izvedenca, zato ne drži pritožbeni očitek, da se o teh okoliščinah ni izjasnilo.

Glede na tako ugotovljeno odločilno dejstvo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi materialno pravo, ko je zaključilo, da je podana odškodninska odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 87. člena ZZVZZ (upoštevaje ob tem, da tožbeni zahtevek po sami višini ni bil sporen). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je odškodninska odgovornost tožene stranke v konkretnem primeru podana že iz razloga, ker je tožena stranka kot delodajalec opustila izvedbo omenjenega varnostnega ukrepa pri delu (izkop po navodilih in pod nadzorom glede vode strokovno usposobljenih oseb – delavcev vodovodnega podjetja), pri čemer je podana tudi vzročna zveza med konkretno poškodbo delavca Ko. ter omenjeno opustitvijo s področja varstva pri delu, upoštevaje ob tem predvideno nevarnost in škodljivost (izkop se lahko izvaja le, če je voda v območju izkopa zaprta), ki lahko nastane pri takem gradbenem posegu brez prisotnosti usposobljenih delavcev vodovodnega podjetja (ti so edini pooblaščeni in strokovno usposobljeni za zaprtje oziroma odprtje vode na spornem gradbišču, oziroma za dajanje informacij v tej zvezi, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo (zahtevani materialni stroški pritožbe v višini 30,00 EUR), ker tožeča stranka teh izdatkov ni z ničemer izkazala.