Jedro

Pravnomočnost sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je zavrnjen predlog za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine, preprečuje ponovno vodenje izvršilnega postopka samo v okvirih na katere se nanaša pravnomočna odločitev sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ker o zahtevku še ni pravnomočno odločeno in zadevo vrne sodišču v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Upnik izpodbija odločitev sodišča zaradi trditev v obrazložitvi, da je bilo o upnikovi terjatvi že pravnomočno odločeno s sklepoma In 2000/00144 z dne 9.1.2001 in In 2001/00159 z dne 19.11.2001. Iz priloženih sklepov izhaja utemeljenost pritožnikovih trditev, da s citiranima sklepoma o upnikovi terjatvi še ni bilo pravnomočno odločeno. S sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu, In 2000/00144 z dne 9.1.2001, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 156/2001, je bil zavrnjen predlog upnika zoper dolžnico za izdajo sklepa na podlagi zastavne listine, ker predlagana zastavna listina z dne 28.11.1994 ni bila sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa. S sklepom In 2001/00159 z dne 19.11.2001 pa je bil zavrnjen predlog upnika zoper isto dolžnico na podlagi izpiska odprtih postavk z dne 31.7.2001 v višini 8,312.383,80 SIT, ker je sodišče ocenilo, da tudi na podlagi predlagane verodostojne listine, izvršbe ni mogoče dovoliti. Svojo odločitev je sodišče oprlo na ugotovitev, da je dolg dolžnice na podlagi pogodbe o prevzemu dolga nižji od dolga kreditojemalca in na ugotovitvi, da terjatev iz pogodbe o prevzemu dolga še ni v celoti zapadla.

V obeh navedenih primerih je sodišče meritorno odločilo o predlogih upnika in sklep obrazložilo (4. odst. 44. čl. ZIZ). Tudi v izvršilnem postopku je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, ali je o zadevi že odločalo in ali pravnomočen sklep preprečuje ponovno vodenje izvršilnega postopka. Tako stališče zavzema tudi pravna teorija (glej Sudsko izvršno pravo, dr. Siniša Triva, Informator, Zagreb 1984, stran 211). Pri tem pa velja omejitev, ki je v tem, da pravnomočnost samo v mejah, na katere se nanaša predhodna odločitev sodišča, preprečuje novo vodenje izvršilnega postopka. V konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov o tem, v katerih mejah je upnikov predlog, ki ga je zavrglo, identičen predhodnima predlogoma, o katerih je že odločilo. Pri tem je pritrditi pritožniku, da bi utegnila utemeljitev sodišča prve stopnje, da je bilo o terjatvi upnika do dolžnice že pravnomočno razsojeno, povzročiti razlago, da je zahtevek upnika do dolžnice za plačilo vtoževanega zneska neutemeljen, kar pa vsekakor iz prej citiranih sklepov sodišča, ne izhaja.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razvejlavilo, ker je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja smiselno v skladu z določilom čl. 15 ZIZ (člen 354/I ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in členom 15 ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponovno presojati vloženi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk po stanju na dan 28.2.2002 za komitenta: S. I. s.p., S., B. vas 89, N. m., po partiji 190/1998 v skupni višini 9,613.405,60 SIT ter v mejah, na katere se nanašata predhodni odločitvi oceniti, ali ti dve odločitvi in v kakšnem obsegu preprečujeta ponovno vodenje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine.