Jedro

13.V primeru, da se tožniku stanje slabša, lahko pri tožencu začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Za presojo te zadeve je bilo namreč odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe. Glede dodatnih razbremenitev pri delu, kot jih omenja izvedenski organ, pa pritožbeno sodišče poudarja, da se omenjene ugotovitve nanašajo na prejšnji postopek, ki je bil končan s pravnomočno odločbo. Zoper pravnomočno odločbo so možna, ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, le izredna pravna sredstva. Sodna odločba, na katero se sklicuje tožnik se nanaša na drugačen primer, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantna.

Sodišče je ugotavljalo, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v času po izdaji že omenjene pravnomočne odločbe. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bil tožnik po pravnomočnosti navedene odločbe razporejen na drugo ustrezno delo. V tem primeru so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno tožnikovo delazmožnost ugotavljati glede na poklic "kmet". Razen tega iz ugotovitev sodišča tudi ne izhaja, da bi bil tožnik v zavarovanje vključen kot "kmet". Iz tožbenih navedb izhaja, da je od 12. 2. 2020 do 13. 12. 2021 prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, od 14. 12. 2021 dalje pa se na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela vodi v evidenci začasno nezaposljivih oseb in ni prejemnik denarnega nadomestila.

14.Enako za razsojo tudi ni odločilno obravnavanje tožnika na Zavodu RS za zaposlovanje. Navedeni organ ima za presojo vprašanja delazmožnosti podlago v drugih predpisih, ne pa v določbah ZPIZ-2. Razen tega navedeni organ ugotavlja zgolj začasno nezmožnost za pridobitno delo, medtem ko je predmet presoje v tej zadevi, ali je pri tožniku prišlo do izgube delazmožnosti, torej ne zgolj začasna, temveč trajna izguba. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede vpliva odločitev na tožnikovo eksistenco, pa sodišče opozarja, da je bilo že s prejšnjo pravnomočno odločbo odločeno, da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

15.Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje tudi ni kršilo postopkovnih določb, ki jih v pritožbi uveljavlja tožnik. Dejansko stanje je ustrezno in popolno razčistilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi ni bilo potrebe, da bi dejansko stanje razčiščevalo z izvedbo dodatnih dokazov. Odločitev o zavrnitvi dokazov je sprejelo skladno z 287. členom ZPP ter zavrnitev dokazov tudi ustrezno obrazložilo. V zadevi tudi ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba vsebuje razloge, bistvene za odločitev in se jo tudi da preizkusiti. Prav tako tudi ni podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na protispisnost. Protispisnost je namreč podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da protispisnosti ni, nenazadnje tožnik omenjenega tudi ne konkretizira.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

16.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

17.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca številka dosjeja: ..., številka zadeve: ... z dne 6. 12. 2022 in številka dosjeja: ..., številka zadeve: ... z dne 6. 6. 2023 in da se tožniku od pravnomočnosti sodne odločbe dalje prizna I. kategorija invalidnosti ter da se tožencu naloži izdaja posebne odločbe o pravici , odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. Sodišče je nadalje odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje ter posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Podane so tudi postopkovne kršitve, predvsem kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Niti sodišče niti izvedenski organ tožnika nista obravnavala celostno in tudi nista odgovorila na vsa njegova vprašanja in pripombe. Že od 13. leta dalje ima eno okončino krajšo. Po pravnomočni odločbi pa je bil še dvakrat operiran, ravno tako na nogi oziroma stopalu. Tako izvedenski organ kot tudi sodišče nista odgovorila na vprašanje, kako bolezen ščitnice in druge pridružene bolezenske težave vplivajo na zdravstveno stanje tožnika. Že to kaže, da ni bil celostno obravnavan. Pozval je tudi, da izvedenec pisno odgovori na pripombe in k mnenju pritegne predsednika komisije. V primeru, če sodni izvedenec ni zmožen podati odgovora na zastavljeno vprašanje, pa bi moralo sodišče postaviti drugega izvedenca. Nadalje opozarja na ortopedska izvida z dne 2. 2. 2022 in z dne 6. 7. 2022. Ortoped je opravil pregled z MR, medtem ko izvedenski organ tak pregled ni opravil. Specialist ortoped je predlagal, da se tožnik upokoji. Tožnik je tudi izpostavil, da je pri njemu prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in da ne gre za napako v pravnomočni odločbi, s katero je bila pri njemu že ugotovljena invalidnost. Sodišče se pri tem ni opredelilo do strgane mišice, ki jo je tožnik utrpel v času po pravnomočni odločbi. Neživljenjsko in nelogično bi bilo, da ostane zdravstveno stanje po poškodbah in upoštevaje ostale zdravstvene težave, nespremenjeno. Prav tako niso omenjene poškodbe kolen. V primeru morebitnega rentgena oziroma MR preiskave bi se zagotovo lahko ugotovile tudi dodatne poškodbe, kot na primer poškodbe hrustanca zaradi dolgoletnih težav z okončinami. Degenerativne spremembe hrbtenice, zaradi katerih je specialist ortoped predlagal tožnikovo upokojitev, niso bile zajete v obsegu zdravstvenih težav, na podlagi katerih je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. V predmetni zadevi gre za pomanjkljivo dokazno oceno. Delo, za katerega naj bi bil tožnik delazmožen, je zagotovo ponavljajoče in zahteva kar nekaj spretnosti. Sodišče se tudi ni opredelilo do vseh pripomb tožnika na izvedensko mnenje. Prav tako tudi ni presojalo njegovo delazmožnost za opravljanje poklica "kmet". Sodišče tudi ni razložilo, zakaj prihaja do različnega obravnavanja tožnika na Zavodu RS za zaposlovanje in pri tožencu. Na Zavodu RS za zaposlovanje je namreč že vse od leta 2021 dalje voden kot začasno nezaposljiva oseba zaradi zdravstvenih razlogov. Zaradi dolgotrajnega obdobja mu tudi ne pripada več nadomestilo za primer brezposelnosti. S tem pa tožniku niso zagotovljeni materialni pogoji za življenje. Glede ugotovitve sodišča, da se pravnomočna odločba ne more spremeniti s sodbo, pa tožnik pojasnjuje, da iz novejše sodne prakse izhaja, da se tak status s sodbo lahko tudi spremeni. Sicer pa tožnik meni, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo po izdaji pravnomočne odločbe. Sodišče je zagrešilo tudi bistvene kršitve določb postopka, ki jih je tožnik tudi pravočasno grajal. Tako ni popolno raziskalo dejanskega stanja, sodba pa ima tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti. Razlogi so namreč nejasni in med seboj v nasprotju. Obstajajo tudi nasprotja med odločilnimi razlogi, kot se jih navaja v sodbi, in izvedenimi dokazi. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

-------------------------------

3.Pritožba ni utemeljena.

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 6. 6. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, številka dosjeja: ..., številka zadeve: ... z dne 6. 12. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnik še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela v višini 70 % in bolezni 30 % in ima še nadalje pravico do dela na drugem delu, pri katerem ročno premešča posamezna bremena do največ 5 kg, kjer ni potreben predklon v višini pod pasom ter brez pogostega poklekanja in počepanja, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, 20 ur tedensko.

6.V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

7.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2),3 v 1. alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Skladno z 41. členom ZPIZ-2 je razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti tudi pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Zveza:

8.Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinske dokumentacije v spisu, je toženec z odločbo z dne 5. 3. 2019 tožnika razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela 70 % in bolezni 30 % in mu priznal pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožen za lažja fizična dela, pri katerih ročno premešča posamezna bremena do največ 5 kg, zmožen je za delo, kjer ni potreben predklon v višini pod pasom ter za delo brez poklekanja in počepanja, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, 20 ur tedensko, od 30. 8. 2018 dalje. Odločil je tudi, da kontrolni pregled ni potreben in da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo ter da je delodajalec dolžan tožniku zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 41, 63, 63/2, 63/2-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 165, 165/1, 287, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 353

9.Dne 13. 5. 2022 je tožnikov osebni zdravnik podal nov predlog za uvedbo postopka za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik ima končano osnovno šolo in 30 let delovne dobe. Več let je razvažal kruh, 11 let pa je delal v logistiki v trgovini.

10.Sodišče je ugotavljalo, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v času po izdaji že omenjene pravnomočne odločbe. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bil tožnik po pravnomočnosti navedene odločbe razporejen na drugo ustrezno delo. V tem primeru so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno tožnikovo delazmožnost ugotavljati glede na poklic "kmet". Razen tega iz ugotovitev sodišča tudi ne izhaja, da bi bil tožnik v zavarovanje vključen kot "kmet". Iz tožbenih navedb izhaja, da je od 12. 2. 2020 do 13. 12. 2021 prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, od 14. 12. 2021 dalje pa se na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela vodi v evidenci začasno nezaposljivih oseb in ni prejemnik denarnega nadomestila.

Pridruženi dokumenti:*

11.Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. (v nadaljevanju: Komisija FA.). V komisiji sta sodelovala izvedenca specialist MDPŠ in specialist ortoped. Pisno izvedensko mnenje je bilo podano po proučitvi medicinske dokumentacije v spisu ter v zdravstvenem kartonu tožnika in po njegovem osebnem pregledu. Iz mnenja izhaja, da je bil tožnik obravnavan pri ortopedu zaradi bolečin v križu, levi nogi in desnem gležnju. Ortoped s slikovno diagnostiko ugotavlja degenerativne spremembe, vendar ugotovljena in opisana funkcija in nevrološki status ne narekujeta potrebe po drugačni oceni, kot je bila podana leta 2018. Pri tožniku gre za stanje po kompliciranem zlomu desnega gležnja v otroštvu in stanje po podaljševanju desne goleni v otroštvu zaradi prikrajšave desne spodnje okončine vsaj 5 cm, z istočasno prisotno hipotrofijo stegenske in golenske muskulature ter krajšim stopalom. Utrpel je tudi zlom desne stegnenice in desne petnice brez dislokacije, z ohranjeno gibljivostjo kolkov in kolen. Prisotne so tudi zmerne degenerativne spremembe obeh kolenskih sklepov (desno koleno je blago slabše gibljivo). Po mnenju izvedenskega organa pri tožniku zaenkrat ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo drugačno oceno, kot je bila podana v letu 2018. Sodišče je na naroku tudi zaslišalo izvedenca specialista ortopeda.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

12.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Izvedenski organ je odgovoril na zastavljena vprašanja, ključna za razsojo te zadeve. Tožnikovo zdravstveno stanje je bilo celostno obravnavano. Izvedenski organ se je opredelil do predložene medicinske dokumentacije, upošteval je tudi ugotovitve ob osebnem pregledu tožnika. Tako se je opredelil tudi do podanih izvidov lečečega ortopeda, ki jih v pritožbi omenja tožnik. Naloga lečečega ortopeda ni, da bi ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za upokojitev, temveč je njegova naloga ugotovitev diagnoze ter zdravljenje. Ali so podani razlogi za razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti oziroma ali gre za izgubo delazmožnosti, pa je predmet presoje pristojnih organov. Pri tej presoji je potrebno izhajati tudi iz določb ZPIZ-2, ki se nanašajo na ugotavljanje invalidnosti. Izvedenski organ je upošteval navedene izvide, kot tudi pojasnilo tožnika glede težav s ščitnico, vendar glede na opis funkcijskega in nevrološkega statusa ter tudi izvid osebnega pregleda, pri tožniku zaenkrat ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, oziroma do izgube delazmožnosti, kot to uveljavlja tožnik. Tožnik v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da so podane tudi druge zdravstvene težave, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja pridobitnega dela, ne da bi jih konkretiziral. Iz tožbenih navedb kot tudi iz izpovedbe tožnika izhaja, da določena dela na kmetiji še vedno opravlja samostojno, da pa se mu stanje ves čas slabša.