Jedro

Za odločanje v zadevi je relevanten potek poti v času uveljavitve ZJC-B. Tako, kot v tožbi utemeljeno opozarja tožeča stranka, je tudi po mnenju sodišča dejansko stanje glede poteka poti na spornem delu trase, ki teče preko parc. št. 670/6 v času uveljavitve ZJC-B nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo tako moral upravni organ prve stopnje dejansko stanje v tem delu dopolniti, tako da bo ugotovil dejanski potek sporne poti v času uveljavitve ZJC-B in v zadevi na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja ponovno odločiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Idrija št. 351-135/2014 z dne 18. 1. 2016 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Idrija v korist Občine Idrija razlastila nepremičnine parc. št. 670/7 k.o. ... v izmeri 528 m2, parc. št. 670/9 k.o. ... v izmeri 11 m2, parc. št. 518/2 k.o. ... v izmeri 53 m2 in parc. št. 521/4 k.o. ... v izmeri 492 m2, kjer je vknjižena lastninska pravica v korist razlastitvene zavezanke A.A. (1. točka izreka). Odločila je, da razlastitvena upravičenka Občina Idrija pridobi lastninsko pravico na nepremičninah z dokončnostjo te odločbe in lahko z dokončnostjo te odločbe tudi prevzame nepremičnine v posest, če jih še nima v posesti (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je predlog za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka javna pot, podala na podlagi določbe 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B) po tem, ko razlastitvena upravičenka Občina Idrija ni uspela odkupiti zemljišč za potrebe javne poti JP 630 500 odsek 630 502 Vrsnik - Vidic. Po prostorskem planu Občine Idrija sodi območje, ki ga povezuje javna pot, v območje stanovanjske gradnje s kmetijskimi gospodarstvi. Zemljišča, ki so predmet razlastitve, so del javne poti, ki je z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Idrija (Ur. l. RS št. 104/09, v nadaljnjem besedilu Odlok 2009) pod zaporedno št. 78 kategorizirana kot javna pot JP 3630 500, 630 502 Vrsnik - Vidic. Pred tem je bila ta pot kategorizirana kot javna pot z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 68/98, v nadaljnjem besedilu Odlok 1998). H kategorizaciji te poti je bilo pridobljeno soglasje DRSC, št. 37162-3/2009 z dne 22. 7. 2009 in pozitivno mnenje DRSC št. 347-05-144/83-3. Po izvedenem dokaznem postopku v katerem je ugotavljala potek in način uporabe poti od njenega nastanka pred 2. svetovno vojno dalje in s svojimi ugotovitvami seznanila razlastitveno zavezanko ter ji dala možnost, da se o ugotovitvah izjasni, je zaključila, da obravnavana pot predstavlja eno in edino potno povezavo do stanovanjske hiše na naslovu ... Iz izjav prič je razvidno, da je pot urejena za promet z osebnimi in tovornimi vozili ter vso kmetijsko mehanizacijo. Prometa na obravnavani poti ne omejuje nobena prometna signalizacija in prometna oprema, zato jo smejo in jo uporabljajo tudi drugi udeleženci. Dejanski potek cestnega prometa v obravnavanem primeru potrjujejo podatki spisa (kataster ortofoto posnetki, grafični del Odloka o občinskem prostorskem načrtu).

3. Razlastitev predmetnih nepremičnin je za dosego javne koristi nujno potrebna, da se zagotovi nemoten potek prometa po kategorizirani občinski javni cesti in se vzpostavi njen premoženjsko pravni status v skladu z drugim odstavkom 39. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Javna korist razlastitvenega namena je v sorazmerju s posegom v zasebno pravico, obstoječa javna cesta kot taka, zagotavlja prosto uporabo za promet vsem uporabnikom, kategorizacija javne poti je v skladu z izhodiščnimi cilji prostorskega razvoja občine in usmeritvami razvoja, kot so določene z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija (v nadaljevanju OPN). Od navedene potne povezave pa je odvisna tudi bodoča gradnja, saj je po OPN ob cesti predvidena gradnja več stanovanjskih hiš, ob poti pa so tudi kmetijske in gozdarske površine v lasti drugih lastnikov in posestnikov, ki to pot nujno potrebujejo za dostop do svojih zemljišč.

4. Po namenski rabi (OPN) spadajo zemljišča, ki so predmet razlastitve, po večini v drugo območje kmetijskih zemljišč. Razlastitvena upravičenka ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena, zato zamenjava z drugo nepremičnino ni možna, prav tako pa ni možno poti speljati po nepremičninah, ki so v lasti Občine Idrija. V preteklosti je razlastitvena upravičenka z razlastitveno zavezanko poskušala poiskati alternativne potne povezave, vendar v tem ni uspela. Nepremičnine, ki so predmet tega postopka, razlastitvena zavezanka zaradi obstoja poti že več desetletij ne uporablja za kmetijske namene. Zaradi same poti je obdelovanje sicer nekoliko oteženo, ni pa onemogočeno. Javna korist in temelj za razlastitev sta izkazana, zato je upravni organ, ob upoštevanju določb Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Z izpodbijano odločbo ni odločil o stroških postopka (peti odstavek 213. člena ZUP) in o odškodnini, oziroma nadomestilu za razlaščena zemljišča. Spremembo zemljiškoknjižnega stanja bo zemljiškoknjižno sodišče izvedlo po uradni dolžnosti.

5. Ministrstvo za okolje in prostor je s svojo odločbo, št. 35020-5/2016-2 z dne 22. 4. 2016, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

6. Tožeča stranka vlaga tožbozoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da cesta, ki je predmet spora, ne poteka po trasi, kot je bila kategorizirana z občinskim odlokom iz leta 1998 in zato ne gre za že obstoječo cesto, saj je današnja trasa spremenjena zaradi agromelioracijskih del pravnih prednikov tožeče stranke. Nadalje ugovarja, da po obstoječi cesti ne poteka cestni promet in zato javna korist za razlastitev ne obstoji. Poleg tega pa tudi ni podana sorazmernost za poseg v ustavno varovano lastninsko pravico tožeče stranke.

7. Izpostavlja, da javna korist v konkretnem primeru ni izkazana, saj predmetna cesta vodi le do hiše na naslovu ... in zato po prepričanju tožeče stranke ni splošnega pomena za cestni promet. Cesta ni namenjena za potrebe širšega kroga ljudi. Lastniki stanovanjske hiše imajo na naslovu ... sicer prijavljeno stalno prebivališče, na tem naslovu pa dejansko ne prebivajo, niti se ne ukvarjajo s kmetovanjem, pa tudi gostilna, ki je obratovala v tej hiši v preteklosti, sedaj ne obratuje več, tako da je gostinska dejavnost le formalno prijavljena na tem naslovu. Iz poslovnega registra Slovenije je tudi razvidno, da je bil samostojni podjetnik B.B. s.p. z dnem 15. 1. 2009 izbrisan iz poslovnega registra.

8. Razlastitev nepremičnin za tožečo stranko predstavlja nesorazmerni ukrep, saj predmetna pot predstavlja oviro za strojno obdelavo kmetijskih zemljišč tožeče stranke. Dostop do stanovanjske hiše na naslovu ... bi se lahko uredil s podelitvijo služnosti ali pa z zagotovitvijo dostopa po drugih nepremičninah. Razlastitvena upravičenka bi lahko z minimalnimi stroški zagotovila dostop do navedene stanovanjske hiše po drugi trasi, ki bi na zemljišča zavezanke imela manjše škodljive vplive, saj bi bila bistveno krajša. Vztraja, da je bilo z razlastitvijo nezakonito poseženo v njene pravice, saj je bilo poseženo v njena najboljša kmetijska zemljišča, česar ne morejo spremeniti navajanja upravnega organa prve stopnje glede bonitetne ocene zemljišč. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

9. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

10. Razlastitvena upravičenka, Občina Idrija, kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v tožbi ponavlja ugovore, ki jih je navajala že pred upravnim organom prve stopnje, na katere je tekom postopka razlastitve že prejela izčrpne odgovore, ki pa jih nikakor ne želi razumeti in sprejeti. V zvezi s predlogom za ureditev dostopa do hiše na naslovu ... z ustanovitvijo služnostne pravice pa dodaja, da je tožeča stranka zamolčala, da je že v letu 2002 pri Okrajnem sodišču v Idriji vložila tožbo zoper tedanjo lastnico hiše ..., zaradi ukinitve služnosti po obravnavani poti. Na poravnalnem naroku dne 22. 12. 2005 je tožbo umaknila. Razlog za umik tožbe je bilo prav dejstvo, da je bila obravnavana potna povezava že takrat kategorizirana kot javna pot, zato pravila o služnostih na tej potni povezavi niso bila uporabna. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavani zadevi so bile z izpodbijano odločbo razlaščene parcele tožeče stranke, ki ležijo v območju obstoječe kategorizirane javne poti, na podlagi določb 19. člena ZJC-B. V zadevi sta za tožečo stranko sporni razlastitev na podlagi navedenega pravnega temeljna in potek trase kategorizirane javne poti.

13. Po prvem odstavku 19. člena ZJC-B se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določene v tem členu, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), to je v lasti Republike Slovenije ali občin v primeru občinskih cest. Po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B se, ne glede na določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, šteje da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Gre za poseben postopek razlastitve, ki je poenostavljen v primerjavi s siceršnjim predpisom o razlastitvi. Ta ureditev se nanaša izključno na zemljišča, na katerih so zgrajene ceste, ki so opredeljene kot javne ceste

14. V obravnavani zadevi je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je bila pot, ki je predmet upravnega postopka, kategorizirana kot javna pot na podlagi Odloka 1998 pred letom 2005, ko je bil uveljavljen ZJC-B. Kategorizacijo je povzel Odlok 2009, ki je pot kategoriziral kot javno pot JP 630500, odsek 630 502 (Vrsnik Vidic do hišne št. 19) na kateri se odvija javni promet. Ugovor, da določb posebnega postopka razlastitve iz 19. člena ZJC-B ni mogoče uporabiti v konkretnem primeru zato, ker se po konkretni javni poti promet ne izvaja, saj naj bi predmetna pot potekala zgolj do ene zasebne hiše, ni utemeljen. Prvi odstavek 2. člena ZJC določa, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pogoji, določenimi z predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Vprašanje poteka prometa je upravni organ prve stopnje po mnenju sodišča dovolj razjasnil, da lahko sodišče ugovor tožečih strank zavrne. V območju, ki ga povezuje javna pot, se nahajajo številna kmetijska zemljišča in gozdovi. Javna pot je namenjena javni uporabi za dostop do stanovanjske hiše ... in to tako lokalnim prebivalcem, kot izletnikom - planincem, saj se od objekta ... nadaljuje planinska pot, kot seveda tudi lastnikom objekta ... Kategorizacija te javne poti in s tem izkazovanje javnega interesa in javne koristi pa je tudi v skladu z izhodišči in cilji prostorskega razvoja občine in usmeritvami razvoja, kot so določene z OPN. V navedenem OPN je povzeta strokovna ugotovitev, da se poleg strnjenih naselij, pojavlja kot avtohtoni poselitveni vzorec preplet samotnih kmetij z razpršeno poselitvijo individualne stanovanjske gradnje. Navedeni poselitveni vzorec se je Občina Idrija zavezala ohraniti. Zato je kot izhaja iz upravnega spisa, razlastitvena upravičenka povsem primerljivo, kot v obravnavanem primeru, kategorizirala številne javne poti, ki povezujejo eno samo kmetijo ali stanovanjsko hišo s cesto višjega ranga.

15. Ugovor tožeče stranke, da današnja trasa ne ustreza poteku poti, kot je bila kategorizirana z občinskim Odlokom 1998, ki je veljal v času uveljavitve ZJC-B, pa je utemeljen. Kakor izhaja iz tožbenih navedb in podatkov upravnega spisa, so pravni predniki tožeče stranke dne 28. 8. 1998 vložili zahtevo za izvedbo agromelioracijskih del in delne prestavitve trase sporne poti. Upravni organ je izdal le odločbo o priglasitvi gradbenih del za izvedbo agromelioracijskih del na parc. št. 1058/1, 331 in 138/2 k.o. ..., saj je pravna prednica tožeče stranke zahtevek za izvedbo prestavitve poti umaknila. Za odločanje v zadevi je relevanten potek poti v času uveljavitve ZJC-B. Tako, kot v tožbi utemeljeno opozarja tožeča stranka, je tudi po mnenju sodišča dejansko stanje glede poteka poti na spornem delu trase, ki teče preko parc. št. 670/6 k.o ... v času uveljavitve ZJC-B nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo tako moral upravni organ prve stopnje dejansko stanje v tem delu dopolniti, tako da bo ugotovil dejanski potek sporne poti v času uveljavitve ZJC-B in v zadevi na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja ponovno odločiti.

16. Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje.

K točki II izreka:

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povečajo za 22 % DDV za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).