Jedro

Sklep, s katerim zapuščinsko sodišče v že pravnomočnem sklepu o dedovanju spremeni obseg zapuščine (namesto, da spada v zapuščino polovica stanovanja, navede, da spadajo 3/8 stanovanja), po svoji naravi ni popravni sklep.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje razveljavita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 17. 03. 2010 popravilo sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani D 1982/79 z dne 25. 08. 1986 v izreku v prvi alinei prve točke pod A tako, da ga je nadomestilo z besedilom: "3/8 stanovanja v VI. nadstropju stanovanjskega objekta Š. 34, parc. št. 34.E, podvložek št. 1471/37 k.o. X". S popravnim sklepom 18. 05. 2010 pa je spremenilo sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani D 1982/79 z dne 25. 08. 1986 še v zadnjem odstavku izreka pod B in besedilo nadomestilo z novim besedilom, ki se v celoti glasi: "Dodatno sodediči priznavajo možu zapustnice D.J. solastni delež do 1/8 na stanovanju v VI. nadstropju stanovanjskega objekta Š. 34, parc. št. 34.E, podvložek št. 1471/34, k.o. X, ki ga je mož zapustnice zase izločeval iz zapuščine in zato solastni delež do 1/8 na tem stanovanju ni predmet dedovanja po pokojni V.J.." (I. točka izreka). V II. točki izreka pa je popravilo (popravni) sklep z dne 17. 03. 2010 tako, da se glasi: "3/8 stanovanja v VI. nadstropju stanovanjskega objekta Š. 34, parc.št. 34.E, podvložek št. 1471/34 k.o. X (zemljiškoknjižno stanje ni urejeno).".

2. Zoper popravni sklep z dne 17. 03. 2010 se je pritožila V. J. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s prošnjo, da sodišče pravilno in pravično popravi sklep. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno spremenilo točko A sklepa o dedovanju. D. J. je že bil lastnik polovice stanovanja, zato je bil njegov delež na stanovanju skupaj 3/4 celotnega stanovanja in izločevana 1/8. Ostalo zapuščino v višini 3/8 stanovanja bi morali dedovati zapustničini bratje in sestre oziroma nečaki, kar pa v samem sklepu o dedovanju z dne 25. 08. 1986 ni pravilno upoštevano. Ker naj bi glede na sklep, D. J. dedoval po pokojni V. J. le 3/8 oziroma celo 1/8 manj kot znaša 1/4 deleža po pokojni V. J., to pomeni, da bi se moral D.J. odpovedati 1/8 deleža, kar pa iz točke B sklepa o dedovanju D 1982/79 z dne 25. 08. 1986 ni razvidno. Nasprotno, v zadnjem odstavku je navedeno, da možu zapustnice pripada še 1/8, ki jo je izločeval zase na stanovanju, tako da skupno mož zapustnice deduje 1/2 in izločevano 1/8. Pojasnjuje, da ni bila udeležena pri delitvi deležev, saj je le sprejela dediščino po D. J. in meni, da ji ni treba izračunavati deležev, ki pripadajo ostalim dedičem po pokojni V.J. iz leta 1986. 3. Zoper popravni sklep z dne 18. 05. 2010 so se pritožili dediči M. S., B.P., J. H. in H. M. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določil procesnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagali, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da vse dokler niso prejeli izpodbijanega sklepa, niso vedeli, da se je zapuščinski postopek po pokojni V. J. zaključil in tudi sklepa o dedovanju D 1982/79 z dne 25. 08. 1986 niso nikoli prejeli. Nikoli niso priznali B. J. lastninske pravice na izločevani 1/8 stanovanja, kar sodišče navaja v obrazložitvi izpodbijanega popravnega sklepa. Oba pritožbena razloga, to je razlog nevročitve sklepa ter njihovo zatrjevanje o neobstoju priznanja izločevane 1/8 stanovanja D. J., kažejo na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, kar je pripeljalo do napačne uporabe materialnega prava in izdaje nezakonitega popravnega sklepa 18. 05. 2010. Podana pa je tudi kršitev določil procesnega prava.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Sodišče prve stopnje je oba popravna sklepa izdalo s sklicevanjem na smiselno uporabo določb 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).

6. Sklep je mogoče kadarkoli popraviti, ko gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske napake, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP). Izrek pa je mogoče popraviti le, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku (tretji odstavek 328. člena ZPP). Neskladja med izrekom in obrazložitvijo, četudi je posledica računskih ali drugih napak, ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s sklepom predsednika senata o popravi sodbe (sklepa). Tako neskladje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, česar pa ne more popraviti tisto sodišče, ki je kršitev zagrešilo, temveč samo instančno sodišče v zvezi rednim ali izrednim pravnim sredstvom.

7. V obravnavanem primeru je sodišče z obema sklepoma že izdani pravnomočni sklep o dedovanju D 1982/79 z dne 25. 08. 1986 vsebinsko popravljalo, za kar v določbi 328. člena ZPP ni imelo podlage. Izpodbijana sklepa po svoji naravi nista popravna sklepa, saj ne gre za popravo nobene od napak iz prvega odstavka 328. člena ZPP.

O pritožbi zoper sklep z dne 18. 05. 2010

8. Iz obrazložitve sklepa z dne 18. 05. 2010 je razvidno, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep zato, ker je po ponovnem pregledu spisa ugotovilo, da sta pokojna V. J. in njen mož D. J. stanovanje v VI. nadstropju stanovanjskega objekta, Š. 34, pridobila v zakonski zvezi in je zato njuno skupno premoženje. Ugotovilo je tudi, da je v zapuščinski zadevi po pokojni V. J. njen mož, D.J., uveljavljal večji delež od zakonske domneve, pri čemer so mu lastninsko pravico na izločevani 1/8 stanovanja ostali sodediči po pokojni V. J. priznali. D. J. je bil zato lastnik stanovanja do 5/8 (1/2 + 1/8), pokojna V. J. pa lastnica stanovanja do 3/8. Popravni sklep z dne 18. 05. 2010 je torej sodišče prve stopnje izdalo v nasprotju s 328. členom ZPP, kar predstavlja uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožnikov M. S., B. P., J. H. in H. M. ugodilo in izpodbijani popravni sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V zvezi z navedbo pritožnikov, da jim sklep o dedovanju z dne 25. 08. 1986 še ni bil vročen, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je sklep postal pravnomočen in je opremljen z žigom pravnomočnosti 15. 02. 1995. Pravilnosti tega sklepa zato s pritožbenimi trditvami ne morejo izpodbiti.

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 03. 2010

9. Popravni sklep z dne 17. 03. 2010, zoper katerega se je pritožila V. J. dedinja po pokojnem D. J.) in njegova poprava (II. točka izreka sklepa z dne 18. 05. 2010) tvorita celoto. Zanj velja enako, kot je sodišče prve stopnje obrazložilo že glede popravnega sklepa 18. 05. 2010, torej, da je sodišče prve stopnje vsebinsko spreminjalo odločitev v izreku, s čimer je nedopustno posegalo v pravnomočni sklep o dedovanju. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je bilo v sklepu o dedovanju z dne 25. 08. 1986 v prvi alineji prve točke pod A navedeno, da spada v zapuščino polovico stanovanja v VI. nadstropju stanovanjskega objekta Š. 34, v izpodbijanem popravnem sklepu pa je sodišče prve stopnje navedlo, da spadajo 3/8 stanovanja. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa je sodišče prve stopnje do takih ugotovitev prišlo na podlagi pregleda spisovne dokumentacije. Izpodbijani sklep po svoji naravi torej ni popravni sklep, sodišče zanj ni imelo podlage v 328. členu ZPP. Gre za bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zvezi z II. točko izreka sklepa z dne 18. 05. 2010, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, razveljavilo. Ker je sklep o dedovanju D 1982/79 z dne 25. 08. 1986 pravnomočen, pa pritožnica morebitnih nepravilnosti, na katere opozarja v pritožbi, ne more več uveljavljati.