Jedro

Ugotovljeni prilivi in odlivi na transakcijskih računih dolžnika v zadnjih šestih oz. osmih mesecih dokazujejo, da je imel slabih 130.000,00 EUR pozitivnega salda in je kljub plačevanju mesečnega obroka kredita 30.000,00 EUR več je razlogov za to, da bo sposoben plačati kapitalizirani znesek upnikove terjatve, zaokrožene na 70.000,00 EUR. Ugotovljeno dolžnikovo stanje v zadnjem delu leta 2023 in v začetku leta 2024 po izpiskih iz TRR pretehta starejši upnikov dokaz z revidiranima letnima poročiloma iz leta 2021 in 2022.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se glasi: "Ugovoru dolžnika se ugodi v preostalem delu, sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 4. 3. 2024 se razveljavi tudi glede rubeža denarnega zneska na računu pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik odprt transakcijski račun in se zavrne ta del predloga za izdajo predhodne odredbe. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti dolžniku 621,31 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi sklepa dalje do plačila.‶

II.Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti dolžniku 630,31 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep z dne 4. 3. 2024 in zavrnilo predlog za zavarovanje pravdnih stroškov iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju I Pg 133/2017 z dne 25. 8. 2023 s predhodno odredbo vpisa predznambe zastavne pravice pri dolžnikovih nepremičninah: […]. Razveljavilo je rubež denarnega zneska pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik odprt transakcijski račun, za pravdne stroške iz sodbe in vpis predznambe zastavne pravice pri nepremičninah dolžnika: […] (1. točka izreka). V preostalem delu je zavrnilo ugovor dolžnika in vzdržalo v veljavi sklep z dne 4. 3. 2024 zaradi zavarovanja denarne terjatve upnika 43.912,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2016 in za zavarovanje stroškov tega postopka, ki bodo priznani s sklepom, z rubežem denarnega zneska na računu pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik odprt transakcijski račun. Dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni plačati upniku ugovorne stroške 1.194,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka). Zavrglo predlog upnika, da dolžnik položi varščino (3. točka izreka). Ugotovilo je, da dolžnik pri presoji nevarnosti uveljavitve terjatve z ugovorom na nepravilno sklicevanje na njegovo revidirano letno poročilo za leto 2022 ni uspel izpodbiti zaključkov, da je revizija izpostavila, da je imel 31. 12. 2022 presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi 1.395.000,00 EUR, da je imel v letu 2021 izgubo 3.784.000,00 EUR in da presega polovico osnovnega kapitala družbe ter da revizor dvomi v dolžnikovo uspešno delovanje, da je dejavnost dolžnika energetsko intenzivna in jo bremenijo negativni vplivi podražitve energentov, zato obstaja dvom v dolžnikovo prihodnje delovanje. Prejemanja državnih subvencij dolžnik ni prerekal, zato se šteje to dejstvo za priznano. S trditvami, da v zadnjem obdobju posluje uspešno in ima vzpodbudne obete za prihodnje poslovanje, ki jih dokazuje s stanjem na TRR 5. 3. 2024, ne more izpodbiti verjetnega obstoja nevarnosti uveljavitve terjatve v času vložitve predloga za predhodno odredbo 14. 2. 2024. Sodišče ne sme presojati stanja 5. 3. 2024. Iz predloženih dokazov dolžnika za verjetno ne izhaja, da je bil 14. 2. 2024 z denarjem na TRR sposoben poravnati zavarovano terjatev. Iz potrdila NKBM d.d. z dne 6. (prav: 7.) 3. 2024 izhaja, da ima na TRR razliko med prilivi in odlivi med septembrom 2023 do vključno s februarjem 2024 le 894.490,48 EUR (prilivi 23.053.657,40 EUR - odlivi 22.204.166,92 EUR), kar je trdil upnik v odgovoru na ugovor. Upnik je s predložitvijo kopij ekrana Javne agencije RS za vzpodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije izkazal, da je dolžnik na isti TRR prejemal od septembra do decembra 2023 mesečno 178.760,65 EUR državnih subvencij, v februarju 2024 pa 9.815,23 EUR, skupno 724.857,82 EUR. Sodišče je sledilo upniku, da so državne subvencije strogo namenska sredstva, ki niso namenjena plačilu spora. Upnik je izkazal, da bi znašal višek prilivov nad odlivi dolžnika na istem TRR brez državnih subvencij za isto obdobje le še s 124.632,68 EUR. Kolikor so to bila edina večja likvidna sredstva dolžnika, pri čemer je potrebno upoštevati še stanje na dolžnikovem TRR pri Delavski hranilnici d.d. v istem obdobju, kjer je imel povprečno le 11.297,71 EUR, gre zaključiti, da ta sredstva ne bodo zadoščala za poplačilo kreditov dolžnika, dolžnikovo poslovanje in za plačilo zavarovane terjatve, katere višino je sodišče izračunalo do datuma sestave predloga predhodne odredbe 14. 2. 2024 z uporabo aplikacije na 62.016,01 EUR. Sodišče je upoštevalo že izpostavljena dejstva o dolžnikovi dolgoročni kreditni obremenitvi skupaj 3.000.000,00 EUR, za kar mora mesečno odplačevati anuitete in ima energetsko intenzivno dejavnost, ki jo bremenijo negativni vplivi podražitve energentov. Iz potrdila NLB d.d. z dne 7. 3. 2024 je razvidno, da je imel dolžnik od avgusta 2023 do vključno februarja 2024 na TRR le malo prilivov in odlivov. Edini večji priliv je bil marca 2024 za 70.050,00 EUR, ki ga ni mogoče upoštevati, saj se presoja stanje na 14. 2. 2024. Tako je imel dolžnik na tem TRR vključno s februarjem 2024 premalo denarja za poplačilo terjatve, le 239,78 EUR. Skupno stanje (prav: saldo) do marca 2024 je bilo 73.032,28 EUR - priliv iz marca 2024 70.050,00 EUR - vsi odlivi do marca 2.742,50 EUR. Tudi stanje od 1. 9. 2023 do 29. 2. 2024 na TRR pri Delavski hranilnici d.d. je vidno iz potrdila z dne 6. 3. 2024 in je bilo prenizko za poplačilo terjatve, saj je imel dolžnik povprečno le 11.297,71 EUR. Sodne spore dolžnika je sodišče navedlo zgolj v okviru presoje trditvene podlage in dokaza revizijskega poročila za leto 2022, iz katerega je povzelo po dolžniku neprerekano dejstvo, da se nahaja v sodnih sporih, kar priznava v ugovoru. Navedba v revizijskem poročilu za leto 2022 je bila, da so dolžnikovi bodoči prilivi in odlivi odvisni od izida sodnih postopkov. Vendar izidi odprtih sodnih postopkov, vključno z še nezaključenimi izvršbami, niso pravno pomembni za razsojo, saj je izid le hipoteza oziroma bodoče negotovo dejstvo. Tako že stanje na dolžnikovih TRR v času vložitve predloga za predhodno odredbo 14. 2. 2024 ne dokazuje za verjetno, da je razpolagal z zadostnimi sredstvi za poravnavo zavarovane terjatve. Še manj se to kaže ob upoštevanju slabega poslovanja dolžnika in dosedanje prezadolženosti, ki sta vidni iz revidiranega letnega poročila za leto 2022 in dolgoročne obremenitve vseh nepremičnin in konstantnega prejemanja državnih subvencij. Celovita ocena dolžnikovega premoženjskega in finančnega stanja še vedno s stopnjo verjetnosti izkazuje nevarnost bodoče uveljavitve terjatve.

2.Zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče glede presoje objektivne nevarnosti že ob izdaji sklepa o zavarovanju kršilo temeljna postopkovna pravila, pri katerih vztraja v izpodbijanem sklepu. Upnik se je na revidirani letni poročili dolžnika za leti 2021 in 2022 skliceval zgolj v drugem in tretjem odstavku točke II. na drugi strani predloga. Ob primerjavi obrazložitve v zadnjem odstavku na četrti strani in prvega odstavka na peti strani sklepa o zavarovanju se izkaže, da je sodišče v nasprotju s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu povzemalo vsebine dolžnikovih revidiranih letnih poročil za leti 2021 in 2022 izven upnikove trditvene podlage. Sodišče prve stopnje je glede pavšalnih upnikovih trditev, glede katerih ni navedel niti enega konkretnega zneska niti kje v revidiranem poročilu bi se naj ti podatki nahajali, na podlagi prebiranja letnega poročila za leto 2022 samoiniciativno dopolnilo upnikovo trditveno podlago s konkretnimi zneski, ki naj bi potrjevali pavšalne upnikove trditve in s tem utemeljenost predloga. Sodišče je na enak način postopalo tudi glede upnikovega pavšalnega sklicevanja na letno poročilo za leto 2021, glede katerega v predlogu in dopolnitvi ni podal tovrstnih trditev, še manj se je kakorkoli, razen obstoja mnenja s pridržkom, skliceval na letno poročilo za leto 2021. Dolžnik je v ugovoru pojasnil in dokazal, da v zadnjem obdobju posluje uspešno in da so obeti glede njegovega prihodnjega poslovanja zelo vzpodbudni. Razpolaga z več kot zadostnimi sredstvi za plačilo celotne upnikove domnevne terjatve celo, če bi sodišče druge stopnje potrdilo sodbo I Pg 133/2017 z dne 25. 8. 2023. To potrjujejo ugovoru priložena bančna potrdila. Na dan 5. 3. 2024, to je izdaje sklepa o zavarovanju, je imel na svojih transakcijskih računih skupaj kar 1,742.408,62 EUR takoj razpoložljivih sredstev (gre za takojšnja likvidna sredstva), kar je bistveno, ta za 25-krat presegajo kapitalizirani znesek upnikove domnevne terjatve 71.028,57 EUR. Tudi naveden skupni saldo prilivov in odlivov na dolžnikovih transakcijskih računih v zadnjega pol leta, ki prav tako predstavlja presežna likvidnostna sredstva iz tekočega poslovanja, za skoraj 13-krat presega kapitalizirani znesek domnevne terjatve. Tudi povprečno stanje sredstev na računih pri NKBM d.d. in Delavski hranilnici d.d. je za več kot 10-krat presegalo kapitalizirani znesek upnikove domnevne terjatve. Gre za grobo postopkovno kršitev sodišča prve stopnje oziroma grobo kršitev pravil oziroma stališč o časovnih mejah pravnomočnosti, saj sodišča v skladu z več desetletji uveljavljeno sodno prakso v postopkih zavarovanja odločajo glede na dejstva v trenutku izdaje sklepa v postopku zavarovanja (sklepi VSL I Cpg 340/99, I Cpg 974/2011, I Cpg 1352/2015, I Cp 2106/2023, smiselno Cst 248/2017). V obravnavanem primeru je sodišče izdalo sklep o zavarovanju 5. 3. 2024. Ravno iz navedenega razloga je dolžnik predložil bančna potrdila, ki so dokazovala njegovo likvidnostno stanje na dan izdaje sklepa o zavarovanju 5. 3. 2024. Navedeno stanje ob vseh ostalih predloženih dolžnikovih dokazih potrjuje, da pogoji za izdajo predhodne odredbe niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje spregleda oziroma zanemari, da znesek 124.632,68 EUR predstavlja saldo, to je presežna likvidna sredstva, v katerega je že vključena oziroma upoštevana namenska potrošnja sredstev, ki jih je dolžnik prejel kot subvencije. Sodišče tudi ne upošteva salda 70.289,78 EUR, ki je bil ustvarjen na dolžnikovem TRR pri NLB d.d. Navedeni podatki, predvsem o saldu v zadnjega pol leta, potrjujejo, da dolžnik s poslovanjem ustvarja zadosten presežek likvidnih sredstev, ki mu bo omogočal plačilo terjatev do banke, ki so zavarovane s hipotekami na nepremičninah, to je pavšalno ocenjenih zneskov, ki jih v predlogu omenja upnik, skupno 30.000,00 EUR. Zato so neutemeljene upnikove pavšalne in z ničemer dokazane trditve, da dolžnik naj ne bi bil sposoben poravnati s hipoteko zavarovanih terjatev oziroma obveznosti. Iz revizorjevega mnenja s pridržki na 59. strani za leto 2022 je razvidno, da je mnenje podano zaradi odprtih sodnih sporov med dolžnikom in Igorjem Rakušo ter njegovimi družbami, kar je izpostavljeno v točki 1.12 na 13. strani revidiranega letnega poročila za leto 2022, na katero se revizor sklicuje v mnenju s pridržkom v tretjem odstavku na 59. strani revidiranega letnega poročila za leto 2022.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da dolžnik pomanjkljivo razbere v katerem odstavku in na kateri strani predloga za zavarovanje se je upnik skliceval na revidirano letno poročilo, kar tudi če bi držalo, ne bi pomenilo, da je sodišče kršilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. Upnik je strani 5 v prvem odstavku točke IV. trdil kaj izhaja iz bilanc, jih ustrezno poimenoval in s tem logično mislil na bilance, ki izhajajo iz revidiranih poročil. Upnik se je skliceval na revidirana poročila v celoti in ne zgolj na njihov del, zato ni relevantno, v katerih delih predloga jih je omenjal. Tudi če sodišče ne bi zapisalo dejstev o presežku kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi itd., to ne bi vplivalo na odločitev. Zneski, ki jih sodišče navaja, niso relevantni. Relevantno je zgolj, da je sodišče pritrdilo navedbam upnika, da je revizor ugotovil obstoj dvoma v delujočo družbo za leto 2021 in 2022 ter izdal mnenje s pridržkom. Dolžnik je izkazal, da je na 5. 3. 2024 imel zadostna sredstva na računu, vendar po seštevku sodeč gre za prirejeno stanje potrebam tega postopka. Povprečno stanje na računu od 31. 8. 2023 do 29. 2. 2024 v višini 762.609,42 EUR dokazuje to, česar se upnik boji - nezadostno stanje za poplačilo terjatev po pravdah I Pg 133/2017 in I Pg 123/2017, kar skupno z obrestmi nanese bistveno več kot povprečno stanje na računu. Prav tako iz bilanc za leto 2021 in 2022 izhaja, da stanje na računu ni bilo zadostno. Glede stanja na računu je dolžnik od države vseskozi od 31. 8. 2023 do 29. 2. 2024 prejemal visoka nakazila. Sodišče naj naloži dolžniku, da predloži dokazila kdaj je prejel priliv na račun, v kolikšni višini in od koga, saj bi ti dokazali trditve upnika, da je bil priliv zrežiran za potrebe tega postopka. Prikaz prilivov in odlivov na dolžnikovem računu pri NKBM d.d. dokazuje, da je prilivov sicer nekaj več kot odlivov, vendar to kljub dejstvu, da so bile subvencije države nakazane na ta račun od septembra 2023 do februarja 2024 v višini 724.857,82 EUR. Višek prilivov nad odlivi znaša 849.490,50 EUR. To pomeni, da bi brez državnih subvencij ta višek znašal zgolj 124.632,68 EUR, s čimer zaidemo krepko pod višino terjatve upnika in C. C. na podlagi I Pg 133/2017 in I Pg 123/2017. Dolžnik potrebuje ta sredstva za nemoteno poslovanje in po njih ne more poseči zaradi poplačila dolga upnika. Glede prometa na računu pri NLB d.d. znaša razlika v prid prilivov 70.289,78 EUR pa še to zaradi več kot očitno izrednega priliva v marcu 70.050,00 EUR za potrebe tega postopka. Priliv po višini bistveno odstopa od ostalih prilivov, kateri najvišji znaša zgolj 879,08 EUR, česar se dolžnik niti ne trudi obrazložiti. Glede trenutnega in povprečnega stanja na računu pri Delavski hranilnici d.d. trenutno stanje bistveno presega povprečno stanje in gre za očitno prirejene oziroma za namene tega postopka pridobljene prilive, zato siceršnje stanje na računih ne zadošča za poplačilo obeh terjatev I Pg 133/2017 in I Pg 123/20217 oz. podrejeno I Pg 133/2017 ob upoštevanju možnosti uspešne pritožbe. Ob upoštevanju, da bo dolžnik pričel v letu 2024 odplačevati še visoke zneske kreditov, se upnik sprašuje o zmožnosti poplačila terjatve, kaj šele pripadajočih obresti, stroškov in terjatve iz I Pg 123/2017 oz. terjatve, ki bo lahko prisojena na podlagi pravnomočne sodbe I Pg 133/2017. Obstoj objektivne nevarnosti ne izniči zatrjevanje, da naj bi moralo sodišče upoštevati stanje na računih ob izdaji predhodne odredbe 5. 3. 2024. Sodišče se osredotoči na finančno stanje dolžnika, ki je relevantno za odločitev o izdaji predhodne odredbe, ko je bil vložen predlog.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je zavrnilo njegov dokaz z vpogledom v stroškovnik v pravdni zadevi I Pg 133/2017, (-) da iz pojasnila ni jasno zakaj je zavrnilo ta dokaz, (-) da je odločitev neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, (-) da ni upoštevalo zatrjevanih dejstev in je kršilo dolžnikovo pravico do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je dokaz s stroškovnikom v zadevi I Pg 133/2017, katere sodba je podlaga izdani predhodni odredbi (in dokaz z drugimi nasprotnimi terjatvami do odstopnika terjatve v sodbi I Pg 133/2017 A. A.) podal za ugovorno trditev, da upnik nima do njega terjatve v s sodbo priznani višini, temveč bi se v primeru pobotov v morebitni izvršbi potrdilo, da je dejansko upnik dolžnikov neto dolžnik. Sodišče prve stopnje je obrazloženo že po temelju zavrnilo ta ugovor dolžnika, ker morebitna izvršba na podlagi nepravnomočnega izvršilnega naslova sodbe I Pg 133/2017 z dne 25. 8. 2023 še ni bila uvedena, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji, da nevarnosti ni mogoče presojati z vidika bodočih neuvedenih postopkov ali izvršb, saj gre za hipotetične postopke ter kot bistveno, ker ni mogoče presojati pobotnih ugovorov še neuvedenih postopkov. Posledično je obrazloženo zavrnilo dokaz z vpogledom v stroškovnik v pravdni zadevi I Pg 133/2017.

6.Ne držijo pritožbeni očitki sodišču prve stopnje: (-) da je prezrlo dolžnikove trditve in dokaze ter neobrazloženo zapisalo, da njegova sredstva ne bodo zadoščala za poplačilo kreditov dolžnika, dolžnikovo poslovanje in za plačilo zavarovane terjatve, (-) da ne pojasni in ni mogoče preveriti kako je to ugotovilo ob vseh dokazih, ki jih je dolžnik priložil ugovoru, (-) da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, (-) da gre za neobrazloženo stališče, ki ga ni mogoče preveriti, ko je navedlo, da je upoštevalo izpostavljena dejstva o dolžnikovi dolgoročni kreditni obremenitvi 3,000.000,00 EUR, za katere mora mesečno odplačevati anuitete in da ima dolžnik energetsko intenzivno dejavnost, ki jo bremenijo negativni vplivi podražitve energentov. Sodišče prve stopnje je zadosti obrazložilo odločitev, odločilno je predvsem povzemanje stanja na transakcijskih računih dolžnika, delno pa tudi izsekov iz revidiranih letnih poročil za leti 2021 in 2022. Ali je v tem delu popolno ugotovilo dejansko stanje ali ne, sploh pa ali je nanj pravilno uporabilo materialno pravo, je stvar nadaljnje presoje.

7.Tudi ne držijo dolžnikovi očitki sodišču prve stopnje: (-) da ne upošteva zatrjevanega dejstva oziroma ga prezre o sodnih sporih, katerih skupni imenovalec je B. B. ter da zoper dolžnika ne teče noben izvršilni postopek, (-) da se ne opredeli do trditev, da je mnenje s pridržki v revidiranem letnem poročilu za leto 2022 podano zaradi odprtih sodnih sporov med dolžnikom in B. B. in njegovimi družbami, (-) da je kršena pravica do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se je opredelilo glede sodnih sporov, navedenih v revizijskem poročilu za leto 2022, ko je štelo, da izidi niso pravno pomembni, saj so le hipoteza oziroma bodoče negotovo dejstvo. Ali to drži in kako vpliva na odločitev, je stvar pravilne uporabe materialnega prava.

8.Dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah: (-) da upnik nima do njega terjatve v zatrjevani višini in da ima dolžnik do upnika znesek terjatve, ki presega višino upnikove terjatve, te pa so izkazane s pravnomočnimi in izvršljivimi sodnimi odločbami, (-) da ima do upnika oziroma družbe A. A. več terjatev, ki bi mu v primeru izterjave obravnavane terjatve omogočale pobot dejansko celotne upnikove terjatve, (-) da to vpliva na presojo drugega pogoja za izdajo predhodne odredbe, to je objektivne nevarnosti, (-) da dolžnikove terjatve obstajajo in jih upnik v odgovoru ni prerekal, (-) da gre za nesporne terjatve do upnika oziroma družbe A. A., (-) da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ker ni uveljavljal pobotnega ugovora, ampak, da bo v primeru, kolikor bi upnikova terjatev postala pravnomočna in izvršljiva, zoper njo v pobot uveljavil svoje pravnomočne in izvršljive terjatve do upnika oziroma njegovega prednika, družbe A. A. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ta ugovor dolžnika, ker v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ni mogoče presojati pobotnih ugovorov še neuvedenih postopkov. V njem ni mogoče pobotati nepravnomočno priznane terjatve upnika po sodbi, ki je podlaga predhodne odredbe, s pravnomočno priznanimi terjatvami dolžnika.

9.Dolžnik pa utemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah: (-) da je sodišče prve stopnje v nasprotju s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu povzemalo vsebino njegovih revidiranih letnih poročil za leti 2021 in 2022 izven upnikove trditvene podlage, (-) da upnik ni navedel enega konkretnega zneska, (-) da je sodišče na podlagi prebiranja letnega poročila samoiniciativno dopolnilo upnikovo trditveno podlago s konkretnimi zneski, (-) da gre za kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nasprotno upnik v odgovoru na pritožbo in prej v odgovoru na ugovor neutemeljeno navaja: (-) da je na strani 5 v prvem odstavku točke IV. trdil kaj izhaja iz bilanc, jih ustrezno poimenoval in s tem logično mislil na bilance, ki izhajajo iz revidiranih poročil, (-) da se je skliceval na revidirana poročila v celoti in ne zgolj na njihov del, (-) da ni relevantno na katerih delih predloga za zavarovanje jih omenja, (-) da tudi če sodišče ne bi zapisalo dejstva o presežku kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi itd., to ne bi vplivalo na odločitev v zadevi, (-) da zneski niso relevantni. Sodišče prve stopnje je v sklepu o izdaji predhodne odredbe z dne 4. 3. 2024 brez trditev upnika ugotavljalo zneskovno koliko je bil presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, koliko je imel izgube, koliko je imel kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih finančnih naložb - posojil, koliko je imel presežka kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, koliko je imel izgube v letu 2021. V izpodbijanem sklepu tudi ni odpravilo ugovorno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka tako, da ugotovitev ne bi upoštevalo, pač pa se je nanje ponovno oprlo, saj je zaključilo, da dolžnik ni uspel izpodbiti koliko je imel presežka kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi v letu 2022 in izgube v letu 2021. Zato je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odpravilo utemeljeno očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka tako, da pri presoji ni upoštevalo zneskovnih ugotovitev sodišča prve stopnje iz revidiranih letnih poročil.

10.Utemeljene so tudi dolžnikove pritožbene navedbe glede odločilnega dela izpodbijanega sklepa, to je njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. V tem pritožbenem postopku je sporen obstoj drugega pogoja za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ. Sodišče izda predhodno odredbo, če upnik z verjetnostjo izkaže, da v času, ko bo sodba postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev oziroma premoženja za poplačilo. Obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika je zato treba projicirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe, presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa mora sodišče opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju.

11.Dolžnik utemeljeno navaja, da sodišče odloča glede na dejstva v trenutku izdaje sklepa o zavarovanju. Objektivne in časovne meje pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje se nanašajo na dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob odločanju o predlogu, to je izdaji prvostopnega sklepa bodisi o predhodni odredbi bodisi zavrnitvi predloga.

12.Sodišče prve stopnje je izračunalo kapitalizirani znesek upnikove terjatve z obrestmi na dan prejema predloga 14. 2. 2024 na 62.016,01 EUR, ugotovilo je tudi znesek izvedenega rubeža 71.230,14 EUR po dopisu Delavske hranilnice d.d. z dne 7. 3. 2024. Tudi dolžnik v pritožbi načeloma akceptira višji znesek, da je domnevna upnikova terjatev 71.028,57 EUR. Zato je tudi sodišče druge stopnje upoštevalo kapitalizirani znesek upnikove terjatve na dan izdaje sklepa o predhodni odredbi 71.028,57 EUR, kot ga je izračunala organizacija za plačilni promet. Do razlike med zneskoma 62.016,01 EUR na 14. 2. 2024 in 71.230,14 EUR na 5. 3. 2024 ni moglo priti na račun pravdnih stroškov, za katere je sodišče prve stopnje opisno ugodilo ugovoru dolžnika, ker ti zneskovno niso bili odmerjeni v sodbi I Pg 133/2017 z dne 25. 8. 2023 in jih organizacije za plačilni promet niso mogle same izračunati. Do razlike 9.214,13 EUR je lahko prišlo na račun zakonskih zamudnih obresti zaradi tri tedne kasnejše zapadlosti terjatve.

13.Sodišče prve stopnje je iz listinskih dokazov dolžnika ugotovilo stanje na 5. 3. 2024 in saldo na njegovih treh transakcijskih računih. Na TRR pri NKBM d.d. je razlika (saldo) med prilivi in odlivi med septembrom 2023 do vključno s februarjem 2024 znašala 849.490,48 EUR, od česar je na podlagi utemeljene upnikove trditve v odgovoru na ugovor odštelo strogo namenska sredstva državne subvencije, ki niso bila namenjena plačilu sodnega spora tako, da je znašal višek prilivov nad odlivi (saldo) na TRR pri NKBM d.d. brez subvencij 124.632,68 EUR. Za stanje oz. saldo na računu pri NLB d.d. od avgusta 2023 do marca 2024 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel dolžnik edini večji priliv marca 2024 za 70.050,00 EUR (sicer je znašal skupaj saldo 73.032,28 EUR), ki pa ga ni upoštevalo zaradi presoje stanja na 14. 2. 2024. Brez upoštevanja tega priliva bi bil saldo od avgusta 2023 do marca 2024 na računu pri NLB d.d. 2.982,28 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še kakšno je bilo povprečno stanje na računu pri Delavski hranilnici d.d. 5. 3. 2024 in sicer 11.297,71 EUR. Povzemanje višin zneskov iz računov dolžnika v obrazložitvi sklepa pritožbeno ni sporno.

14.Glede državnih subvencij, prejetih na račun dolžnika pri NKBM d.d., je sodišče prve stopnje sledilo upniku in jih odštelo ter ugotovilo, da je za isto obdobje imel saldo le še 124.632,68 EUR. Štelo je, da so to strogo namenska sredstva, ki niso namenjena plačilu spora. Dolžnik sicer navaja, da je nejasno na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje to lahko ugotovilo, da upnik ni predložil dokazov ter gre za dokazno nepodprto trditev, vendar to ne drži, saj je upnik v predlogu za zavarovanje zatrjeval subvencije države dolžniku 3,876.177,34 EUR, prvi val sredstev 1,272.449,53 EUR na podlagi razpisa pomoč gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina ter priložil dva grafična prikaza nakazil države dolžniku. Poleg tega teh trditev dolžnik v ugovoru ni zanikal in tudi v pritožbi ne prereka, da je prejel subvencije države v ugotovljenih zneskih ter da ta niso namenjena plačilu, ker so strogo namenska. Ali bi bilo v morebitni izvršbi dejansko poseženo na sredstva subvencij, ali bi dolžnik uveljavljal ugovor izvzetja in ali bi bil materialnopravno utemeljen, sodišče druge stopnje ne more prejudicirati v tem pritožbenem postopku.

15.Upnik je v odgovoru na ugovor neutemeljeno zatrjeval in ponavlja v tem pritožbenem postopku, da gre na računih za prirejeno stanje potrebam postopka in da gre za nezadostno stanje za poplačilo terjatev po pravdah I Pg 133/2017 in I Pg 123/2017. Glede trditev o prirejenem stanju potrebam tega postopka je sodišče prve stopnje sledilo upniku, ko ni upoštevalo spornega priliva na račun pri NLB d.d. marca 2024 v znesku 70.050,00 EUR. Sicer ga ni upoštevalo iz drugega razloga, ker je upoštevalo kot presečni datum 14. 2. 2024, vendar je rezultat isti: ugotovilo je nižji saldo na računu pri NLB d.d. Trditve upnika o prirejanju stanja na ostalih dveh računih so bile predvidevanje. Glede nezadostnega stanja za poplačilo terjatev po dveh pravdah pa ne more upnik v postopku zavarovanja ene terjatve po eni sodbi razširiti presojo zadostnega zavarovanja še na drugo terjatev po drugi sodbi, ki ni predmet istega predloga.

16.Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da so dolžnikove nepremičnine dolgoročno obremenjene s hipotekami za odplačilo treh kreditov v skupni vrednosti 3,000.000,00 EUR, za katere mora dolžnik mesečno odplačevati anuitete. Tako je upnik zatrjeval v predlogu in dolžnik mu v ugovoru ni nasprotoval, da bo od junija 2024 dalje do leta 2028 moral mesečno odplačevati kreditne obveznosti 30.000,00 EUR. Zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da gre za pavšalno ocenjene zneske v predlogu upnika skupno 30.000,00 EUR. Prav tako neutemeljeno navaja, da velja sodna praksa za izdajo začasne odredbe smiselno enako za izdajo predhodne odredbe ter da v skladu s sodno prakso razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz nevarnosti. Pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je razpolaganje, subjektivna nevarnost v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZIZ, za izdajo predhodne odredbe pa zadošča objektivna nevarnost. Zato v pritožbi cit. sodna praksa ni uporabljiva v tem primeru.

17.Sodišče prve stopnje je z upoštevanjem (ko je dejansko odštelo) prejete subvencije na računu pri NKMB d.d. in izstopajočega priliva na TRR pri NLB d.d. znižalo obseg premoženja, na katerega bi lahko segel upnik v morebitni izvršbi. Vseeno dolžnik utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje spregleda oziroma zanemari, da navedeni znesek predstavlja saldo, presežna likvidna sredstva in da je bila upoštevana (odšteta) namenska potrošnja sredstev, ki jih je prejel kot subvencije. Se pravi bi upnik lahko posegel v izvršbi na ostanek 124.632,68 EUR in na pozitiven saldo na računu pri NLB d.d. 2.982,28 EUR po odštetju spornega priliva.

18.Končno je ugotoviti sledeče, da ugotovljeni prilivi in odlivi na transakcijskih računih dolžnika v zadnjih šestih oz. osmih mesecih dokazujejo, da je imel slabih 130.000,00 EUR pozitivnega salda in je kljub plačevanju mesečnega obroka kredita 30.000,00 EUR več je razlogov za to, da bo sposoben plačati kapitalizirani znesek upnikove terjatve, zaokrožene na 70.000,00 EUR. Ugotovljeno dolžnikovo stanje v zadnjem delu leta 2023 in v začetku leta 2024 po izpiskih iz TRR pretehta starejši upnikov dokaz z revidiranima letnima poročiloma iz leta 2021 in 2022, ki sta bila zmotno odločilna za sodišče prve stopnje. V teh je revizor sicer podal mnenje s pridržki in izrazil dvom v delujočo družbo, vendar dolžnik utemeljeno navaja, da so podlaga za to mnenje odprti sodni spori z Igorjem Rakušo in njegovimi družbami, kar je pojasnjeno na 59. strani revidiranega letnega poročila. Ti spori še niso pravnomočno zaključeni.

19.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi dolžnika in spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

20.Sodišče druge stopnje je spremenilo tudi odločitev o stroških ugovornega postopka. Dolžnik je z ugovorom v celoti uspel, zato mu mora upnik povrniti stroške za sestavo 800 točk po 7. točki tarifne številke 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 1500 točk glede na vrednost spornega predmeta), 2 % pavšal po tretjem odstavku 11. člena OT, sodno takso 24,00 EUR, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Sodišče druge stopnje dolžniku ni priznalo ponovljenih nagrad za dopolnitvi ugovora, ker je bilo dopolnjevanje v njegovi sferi. Prav tako dolžniku ni priznalo nagrad za dva odgovora na odgovora upnika. Skupaj ti stroški znašajo 621,31 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.

21.Dolžnik je uspel s pritožbo, zato mu mora upnik povrniti stroške sestave 800 točk po 7. točki tarifne številke 31 OT (ne v presežku do zahtevanih 1000 točk glede na vrednost spornega predmeta), 2 % pavšal po tretjem odstavku OT, sodno takso 33,00, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Skupaj ti stroški znašajo 630,31 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.

-------------------------------

Sklep VSL IV Ip 198/2020.

Sklepi VSL I Cpg 340/99, I Cpg 974/2011, I Cpg 1352/2015, I Cp 2106/2023, smiselno Cst 248/2017.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.