Jedro

Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. Tovrstnih podatkov pa (kot je razvidno iz upravnih spisov) organ za BPP ni pridobil, ne po uradni dolžnosti, niti ni od tožnika zahteval morebitna dodatna pojasnila, kar bi glede na stanje zadeve (očitno) moral. Zakonitosti odločitve tako ni možno preizkusit, saj organ pri sprejemu odločitve na podlagi 28. člena ZBPP ni ugotovil vseh dejstev, relevantnih za odločitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2094/2020 z dne 6. 12. 2020, se v II. točki izreka (razen v delu zavrnitve prošnje za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje) odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) prošnji tožnika delno ugodil in mu dodelil redno BPP za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, V N 1550/2020 z dne 26. 10. 2020, od vključno dne 4. 11. 2020 dalje (1. točka izreka), zavrnil prošnjo tožnika za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (2. točka izreka) in za izvajanje BPP določil odvetnika A.A. (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je po prejemu prošnje tožnika ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), kot tudi, da tožnik izpolnjuje premoženjski cenzus. Tožniku je dodeljena BPP v obliki, kot izhaja iz 1. točke izreka. Dodeljena BPP zajema plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP). V obravnavanem primeru je z dodeljenim obsegom in obliko BPP organ za BPP tožniku zagotovil v tej fazi ustrezno varstvo njegovih pravic, saj ni jasno, ali bo večji obseg ali drugo obliko BPP sploh potreboval, zato bi bila dodelitev BPP v večjem obsegu ali drugi obliki v tem trenutku v nasprotju s 24. členom ZBPP. Če bo v prihodnje glede na potek postopka prišlo do situacije, ko bo tožnik želel vlagati dodatna pravna sredstva oziroma bo v postopku na II. stopnji razpisan narok, bo lahko tožnik prošnjo vložil ponovno. V delu, v katerem je tožnik zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka, je organ tudi ugotovil, da je predlog v smislu 24. člena ZBPP preuranjen, saj ni neizogibno, da bodo v postopku stroški nastali. Če bodo stroški nastali, bo lahko prošnjo vložil ponovno tudi v tem delu.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. V tožbi je uvodoma pojasnil, da ima pravni interes za vložitev te tožbe zaradi nepravdnega postopka V N 1550/2020, v delu, v katerem je bila njegova prošnja zavrnjena. Organ je bistveno kršil določbe postopka, zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo. Tožnik je vložil prošnjo za BPP v nepravdnem postopku V N 1550/2020, zaradi prepovedi nasilnih dejanj in prepustitve stanovanja po 19. in 21. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Tožnik je kot laik potreboval odvetnika, ki si ga brez BPP ne more privoščiti, saj gre za hud poseg v omejitev svobode gibanja, hkrati pa tudi do pravice bivanja v stanovanjski hiši (predlog je bil vložen za dobo enega leta), ob tem, da je tožnik kot nasprotni udeleženec imel tehtne nasprotne argumente (vlaganja v nepremičnino 40 let, njegova starost – tožnik je star 62 let). Sodišče je v nepravdnem postopku brez poziva na izjasnitev v zvezi s predlogom predlagateljice izdalo sklep, da se tožniku omeji svoboda gibanja in da se tožnik ne sme približevati niti svojemu dosedanjemu prebivališču, niti predlagateljici na kakršenkoli način, za dobo enega leta. Po prejemu sklepa je tožnik želel vložiti ugovor in je zato zaprosil za zastopanje odvetnika v celotnem postopku. Na razpisanem naroku dne 15. 12. 2020 na I. stopnji, kjer se je zadeva obravnavala, vključno z ugovorom, je bila sklenjena sodna poravnava, ki pravice tožnika bistveno boljše ureja. To ne bi bilo mogoče brez odvetnika. Tožnik je potreboval zastopanje ves čas postopka, zato je prošnjo tudi vložil v tem obsegu. Izpodbijano odločbo je prejel šele 16. 12. 2020. Tožnik je bil v dobri veri, da mu bo izdana ugodilna odločba za celoten postopek (glede na e-pošto svetovalca v pravosodju z dne 7. 12. 2020), vsaj na I. stopnji. Postopek za BPP je trajal toliko časa, da se je na I. stopnji nepravdni postopek zaključil, razlogi za odločitev v izpodbijani odločbi pa med drugim so, da se ne ve, če bo tožnik potreboval odvetnika za celoten postopek (navedeno je ''na II. stopnji'', čeprav se ugovor obravnava na I. stopnji). Organ je napačno uporabil prvo alinejo drugega odstavka 28. člena in 24. člen ZBPP. Organ je tožniku ugodil le za ugovor, pa čeprav je jasno, da po ZPND, ZNP in DZ postopek po ugovoru na I. stopnji teče naprej in hitro, saj gre za nujni postopek. V trenutku prejema odločitve je bil postopek v takšni fazi, da je narekoval ugoditev prošnji za BPP za postopek na I. stopnji v celoti. S tem, ko organ navede, da se ugovor obravnava na II. stopnji, je storil napako. Ne samo, da je bil tožnik zaveden, da bo njegovi prošnji ugodeno in tako ni mogel podati prošnje za nadaljnji postopek, v vsakem primeru je na odgovor čakal tako dolgo, da je bil postopek na I. stopnji že zaključen in ni mogel vedeti, da mora podati še eno prošnjo - saj o prvi prošnji še ni bilo odločeno. Glede na sklenjeno sodno poravnavo pa tožnik ne potrebuje BPP za II. stopnjo in v zvezi z II. stopnjo tožbe ne vlaga. Kot dokaz je predlagal svoje zaslišanje, vpogled v listine spisa (V N 1550/2020), vpogled v listine upravnega spisa. Predlagal je, da sodišče razsodi, da se odločba v I. in II. točki spremeni tako, da se prošnji tožnika ugodi in se mu dodeli redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje za celoten postopek pred sodiščem I. stopnje, v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, V N 1550/2020, zaradi prepovedi nasilnih dejanj in prepustitve stanovanja po 19. in 21. členu ZNPD, od vključno 4. 11. 2020 dalje, toženka pa je dolžna tožniku povrniti stroške postopka; podredno, da se izpodbijana odločba odpravi v I. In II. točki izreka ter zadeva vrne organu v ponovno odločanje, toženka pa je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je organ za BPP delno ugodil prošnji tožnika za brezplačno pravno pomoč in mu jo dodelil za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, V N 1550/2020 z dne 26. 10. 2020, od vključno dne 4. 11. 2020 dalje, in določil njenega izvajalca (kar ni predmet spora), ter zavrnil tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. in II. stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (s čimer se pa tožnik ne strinja).

6. Po prvem odstavku 28. člena ZBPP se BPP praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Pristojni organ pa lahko določi drugačen obseg od uveljavljenega ali pa dodelitev BPP veže na rok in pogoj (drugi in tretji odstavek 28. člena ZNPP). Tako lahko med drugim določi tudi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). In na zadnjo citirano določbo prve alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP je v obravnavanem primeru organ oprl svojo odločitev, ko je presojal prošnjo tožnika za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem I. in II. stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Od temeljnega pravila, da se pomoč dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, je torej dopustno odstopiti, vendar mora organ za BPP tako odločitev ustrezno obrazložiti, torej navesti razloge zanjo, upoštevajoč zlasti okoliščine (pravne in dejanske) konkretnega primera. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 1498/2017 z dne 17. 8. 2017).

7. Tožnik ugovarja, da organ za BPP v zavrnilnem delu svoje odločitve ni upošteval, da gre za nujni postopek, da je (zaradi narave stvari) tožnik vložil prošnjo za celoten postopek na I. stopnji, med katerim je ves čas potreboval pravno pomoč, da je postopek tekel v času obravnave njegove prošnje (izdan je bil sklep o omejitvi gibanja tožniku s tam navedenimi pogoji, na katerega je tožnik vložil ugovor, sodišče je nato razpisalo narok za glavno obravnavo in zadevo zaključilo s sodno poravnavo, sklenjeno na naroku 15. 12. 2020), med tem ko je tožnik izpodbijano odločbo prejel 16. 12. 2020, ob tem, da je bil prepričan, da mu bo izdana ugodilna odločba za celoten postopek, glede na prejeto e-sporočilo svetovalca v pravosodju pri organu za BPP. Ugovarja torej, da organ pri svoji odločitvi ni upošteval vseh okoliščin njegovega primera. Sodišče se s tem strinja.

8. Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnik dne 3. 11. 2020 vložil prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča Ljubljani, V N 1550/2020, zaradi prepovedi nasilnih dejanj in prepustitve stanovanja po 19. in 21. členu ZPND. Ta v 19. členu določa ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj in pogoje za njihov izrek, v 21. členu pa možnost sodišča, da povzročitelju nasilja naloži prepustitev stanovanja v skupni uporabi. V členu 22 a in dalje zakon predpisuje postopek odločanja sodišča o ukrepih, med drugim, da so postopki po tem zakonu nujni in prednostni (četrti odstavek 22. a člena); v postopku po tem zakonu sodišče, kadar odloči po opravljenem naroku, izda odločbo v osmih dneh (peti odstavek 22. a člena); sodišče lahko izda obrazložen sklep, s katerim odloči o ukrepu, ne da bi poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja (prvi odstavek 22. d člena), v tem primeru se predlog za začetek postopka vroči povzročitelju nasilja skupaj s sklepom sodišča (drugi odstavek 22. d člena), zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa; o ugovoru odloči sodišče, ki je izdalo sklep, pri čemer ugovor ne zadrži izvršitve sklepa (tretji odstavek 22. d člena).

9. Že torej iz citiranih določb ZPND (in kar se da sklepati že tudi iz materije, ki jo zakon ureja, tj. preprečevanja nasilja v družini) nedvomno izhaja, da gre za postopek, ki terja hitro ukrepanje vseh deležnikov postopka: strank in sodišča. In tak (torej hiter) je bil tudi (kot izhaja iz tožbe (in k tožbi priloženih prilog) ter čemur toženka ne nasprotuje) postopek v zadevi V N 1550/2020 (in ki je bil zaključen – kot že povedano - 15. 12. 2020). Iz enakega razloga (ker gre za hiter postopek) pa zato terja hitro ukrepanje tudi odločanje v postopkih za dodelitev BPP za tovrstne postopke, tj. postopke po ZPND.

10. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP (ki je o zadevi odločal 6. 12. 2020, izpodbijano odločbo pa je tožnik prejel 16. 12. 2020) pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za celoten postopek na I. (in II. stopnji), ocenil, da je upravičencu - tožniku v tej fazi že z dodelitvijo BPP za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, V N 1550/2020, zagotovljeno ustrezno varstvo njegovih pravic. Pri tem pa niti ni jasno (saj to iz izpodbijane odločbe, kot tudi upravnih spisov ne izhaja), od kje organu za BPP podatek, da je postopek V N 1550/2020 v trenutku izdaje izpodbijane odločbe še (oziroma šele) v fazi preizkusa ugovora tožnika kot nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani V N 1550/2020 z dne 26. 10. 2020 (kot že povedano je bila prošnja za BPP vložena 3. 11. 2020, ugovor tožnika, ki ga je ta posredoval tudi organu za BPP, pa 4. 11. 2020). Ker pa je bil postopek V N 1550/2020 v trenutku odpreme izpodbijane odločbe že končan, se sodišče s tožnikom tudi strinja, da je nadaljnja obrazložitev organa za BPP (''da bo prosilec lahko prošnjo za BPP vložil ponovno, ko bo glede na potek postopka prišlo do situacije, ko bo želel vlagati dodatna pravna sredstva oziroma bo v postopku na II. (točno: I. stopnji – op. sod.) razpisan obravnavni narok'') nerazumljiva oziroma ne ustreza dejanskim in pravnim okoliščinam obravnavanega primera. Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP, so namreč bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. Tovrstnih podatkov pa (kot je razvidno iz upravnih spisov) organ za BPP ni pridobil, ne po uradni dolžnosti, niti ni od tožnika zahteval morebitna dodatna pojasnila, kar bi glede na stanje zadeve (očitno) moral. Zakonitosti odločitve tako ni možno preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj organ pri sprejemu odločitve na podlagi 28. člena ZBPP ni ugotovil vseh dejstev, relevantnih za odločitev (kršitev 8. in 138. člena ZUP).

11. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo v II. točki izreka (razen, v kolikor se zavrnitev prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje nanaša na postopek na II. stopnji – postopek je bil namreč končan že na I. stopnji in tožnik zato za ta postopek tožbe ne vlaga) odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem mora organ odpraviti očitane kršitve pravil postopka, dopolniti ugotovljeno dejansko stanje in ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku na I. stopnji (razen za del, ki je je bil tožniku že priznan) na podlagi ZBPP, upoštevajoč zgoraj podano razlago uporabljenih določb. 12. Sodišče še dodaja, da ni sledilo tožbenemu predlogu in odpravilo tudi I. točke izreka izpodbijane odločbe, saj je bilo s to točko izreka ugodeno tožnikovi prošnji za BPP v obsegu sestave in vložitve ugovora, torej bi sodišče, če bi odpravilo tudi to točko izreka, odločilo tožniku v škodo.

13. Sodišče ni odločilo po 65. členu ZUS-1 (v sporu polne jurisdikcije), kot je primarno predlagal tožnik, ker narava ugotovljene kršitve in same stvari ne dajeta podlage za tako odločanje.

14. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in akt odpraviti, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).