Jedro

Kot primeri višje sile oziroma/ali izredne okoliščine se lahko obravnavajo taki primeri oziroma okoliščine, ki so nepredvidljive, neobičajne in na katere upravičenec nedvomno ni imel vpliva. Izdelava doktorske naloge pa med take primere nedvomno ne sodi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil vlogo tožnika za priznanje višje sile glede izpolnjevanja pogoja pridobitve ustrezne izobrazbe, ki izhaja iz odločbe prvostopnega organa, št. 33114-358/2008/11 z dne 23. 4. 2009, odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je z odločbo z dne 23. 4. 2009 tožniku odobril vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa 112 – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leti 2008 in 2009. Na podlagi te odločbe so bila tožniku izplačana sredstva v višini 17.000 EUR. Tožnik je na organ 13. 6. 2012 poslal dopis, da še ni pridobil certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji s področja kmetijstva, da je v novembru 2011 opravil tečaj za pridobitev NPK – živinorejec, po tem obdobju pa se je intenzivno ukvarjal s primarno izobrazbo – pridobitvijo doktorata znanosti iz strojništva, zaradi česar se ni prijavil na opravljanje izpita NPK v maju 2012, se bo pa prijavil na izpit v jeseni 2012. Naknadno je na organ poslal dokazilo o opravljeni ustrezni izobrazbi – certifikat NPK živinorejec z dne 3. 10. 2012. Na podlagi administrativne kontrole je organ ugotovil, da tožnik ni pridobil ustrezne izobrazbe v določenem roku in ga pozval, da se o tem izjavi, kar je tožnik tudi storil. Organ je ugotovil, da tožnik kot višjo silo oziroma izredne okoliščine uveljavlja svoje obveznosti pri izdelavi doktorske naloge s področja strojništva. Tega organ glede na četrti odstavek 122. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v povezavi s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES ne more upoštevati, ker ne gre za okoliščine, na katere upravičenec nima vpliva, ki so neobičajne in nepredvidljive ter katerih posledic ni mogoče preprečiti kljub vsej potrebni skrbnosti. Poleg tega je tožnik zagovor doktorske disertacije opravil 23. 11. 2011, 36 – mesečni rok za pridobitev ustrezne izobrazbe pa mu je potekel 30. 4. 2012, kar je pet mesecev po zagovoru.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnika.

3. Tožnik je tožbo zoper odločbo prvostopnega organa, št. 33114-358/2008/32, vložil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka. V tožbi je navedel, da ne drži, da je imel vpliv pri obveznostih v zvezi z izdelavo doktorske naloge. Njegovo podiplomsko izobraževanje je bilo vključeno v nacionalni projekt Mladi raziskovalci, kjer je vse podrejeno strogim terminskim rokom. V program je vstopil 1. 11. 2005, trajal je 4 in pol leta, čemur so sledile faze v postopku doktorske naloge, za katero je imel zagovor 23. 11. 2011. Torej je očitno, da je v ta program vstopil pred pridobitvijo sredstev iz razpisa za ukrep 112. V obdobju med opravljenim zagovorom doktorske naloge in potekom roka za pridobitev izobrazbe ga je organ 23. 1. 2012 obvestil, da ne izpolnjuje zahtev razpisa glede knjigovodstva FADN in da mora vrniti 100 % sredstev, na kar je odgovoril, povratne informacije še ni dobil, nato pa je spomladi 2012 dobil še en dopis, da bo moral iz naslova te kršitve vrniti 5 % sredstev. Na podlagi tega je sklepal, da ni kaznovan s 100 % vračilom. Organ tudi ni upošteval njegove navedbe, da o spomladanskem roku za pridobitev NPK ni bil obveščen oziroma da je spregledal termin prijave. Organ je v izpodbijani odločbi priznal zadostno izobraženost v pravem roku, ko navaja, da je opravil izobraževanje živinorejec v novembru 2010. To pa je tudi smisel formalnega izobraževanja – študent gre na tečaj, pridobi potrdilo in je formalno izobražen. Sprašuje se, ali je lahko v petih mesecih (od 23. 4. 2012 do 3. 10. 2012) tako škodoval svoji kmetiji, da mora vrniti 100 % sredstev, ki so namenjena ohranitvi in razvoju kmetije. Meni, da bi moral organ priznati izdelavo doktorata kot višjo silo, zlasti ob upoštevanju silno redkih razpisnih rokov za pridobitev kvalifikacije NPK. Razume, da dikcija ''izdelava doktorske naloge'' ni zajeta v zakonski podlagi, preprosto zato, ker si pisci niso predstavljali doktorja znanosti, ki dela na kmetiji. Meni tudi, da organ ni upošteval 47. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki mu daje možnost, da se vračilo sredstev obračuna s sredstvi iz katerega koli ukrepa kmetijske politike, s tem ga organ tudi ni seznanil, prav tako mu ni dal možnosti vračila v treh obrokih. Navedel je še, da je organ izdal odločbo o vračilu sredstev šele 22 mesecev po izteku obdobja za pridobitev izobrazbe, s čimer meče slabo luč na slovensko javno upravo, gre za nespoštovanje evropskih institucij, prav tako je drugostopni organ prekoračil rok za pritožbo in gre formalno za molk uprave z vsemi posledicami. Prav tako pa so bili pri odobritvi sredstev storjene napake, saj je bila vloga odobrena brez poslovnega načrta in kakršnekoli finančne konstrukcije, zato je zahteval, da sodišče odredi revizijo tega postopka. Bil je tudi na pogovoru z direktorjem prvostopnega organa, kjer mu je bilo dano izvedeti, da ga je organ ujel v birokratsko past in da naj bi bil njegov primer brezupen, obenem pa se reviziji njegove zadeve pri organu izogibajo. Ker pa tožnik spoštuje obveznosti, ki so mu bile naložene, bo zaprosil za vračilo sredstev v treh obrokih na podlagi 47. a člena ZKme-1. Smiselno je predlagal odpravo odločbe.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da tožnik izpodbija samo prvostopno odločbo, št. 33114-358/2008/32 z dne 24. 2. 2014, zato tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbo o vračilu sredstev, za ta postopek niso pravno relevantne. V nadaljevanju je na kratko povzela izpodbijano odločbo in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožnikove vloge za priznanje višje sile glede izpolnjevanja pogoja pridobitve ustrezne izobrazbe, ki izhaja iz odločbe prvostopnega organa o pravici do sredstev, št. 33114-358/2008/11 z dne 23. 4. 2009. Organ je svojo odločitev utemeljil z razlogom, da izdelava doktorske naloge iz področja strojništva ne sodi med primere višje sile glede na četrti in peti odstavek 122. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP RS za obdobje 2007 – 2013 v zvezi s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES. Tudi sodišče se strinja s takim razlogovanjem.

7. V 122. členu Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007 – 2013 so predpisane upoštevne nepravilnosti, sankcije in vrnitev sredstev. Tako je v četrtem odstavku tega člena določeno, da končnemu prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že izplačanih sredstev v primerih višje sile ali izrednih okoliščin. Kot višja sila se štejejo zlasti naslednji primeri: smrt upravičenca, dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo, razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva (v primeru, da tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti), uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, kužna živalska bolezen in bolezni oziroma škodljivki v trajnem nasadu, zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti. Peti odstavek pa še določa, da mora upravičenec o višji sili ali izrednih okoliščinah ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti prvostopni organ in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. Enake primere višje sile ali izrednih okoliščin primeroma določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES.

8. Iz povzetega tako nedvomno izhaja, da se kot primeri višje sile oziroma/ali izredne okoliščine lahko obravnavajo taki primeri oziroma okoliščine, ki so nepredvidljive, neobičajne in na katere upravičenec nedvomno ni imel vpliva. Izdelava doktorske naloge pa med take primere nedvomno ne sodi, temveč je šlo za ravno nasprotno situacijo: tožnik je bil že ob prijavi na obravnavani razpis vključen v nacionalni projekt z natančno vsebinsko in časovno določenimi obveznosti (kar navaja celo sam) in kar pomeni, da četudi tožnik v tem smislu na obveznosti iz naslova pridobitve doktorskega naslova ni imel vpliva, je bil pa z njimi ob (pogojni) pridobitvi sredstev po obravnavanem razpisu (z danim 36-mesečnim rokom za pridobitev ustrezne izobrazbe) nedvomno seznanjen.

9. Na drugačno presojo zato tudi ne more vplivati po mnenju tožnika neutemeljen očitek o njegovi neaktivnosti (pri čemer se kot njegova aktivnost v smeri izpolnitve zahtevanega pogoja ne more šteti njegov odgovor januarja 2012 na poziv organa v zvezi z izpolnjevanjem določenega drugega pogoja po obravnavanem razpisu) v obdobju petih mesecev od zagovora doktorske naloge 21. 11. 2011 do izteka danega roka po odločbi o pravici do sredstev dne 30. 4. 2012, saj je bil tožniku dan 36-mesečni rok za pridobitev ustrezne izobrazbe, ki bi ga moral upoštevati. Iz enakega razloga zato tudi ni pravno relevantno, da je manjše število razpisnih rokov za opravljanje izpita oziroma pridobitve certifikata za NPK, ki so med seboj časovno precej oddaljeni.

10. S tem, ko je pa organ v odločbi navedel, da je tožnik opravil ustrezno izobraževanje v 2010, pa ni priznal, da je tožnik zadostno izobražen v smislu izpolnitve spornega pogoja, temveč je le povzel ob izdaji odločbe znana dejstva. Brez ustreznega certifikata o uspešno opravljenem preizkusu znanja (in kar se tožnik sam nedvomno zaveda glede na pridobljeno podiplomsko izobrazbo) pa ni mogoče šteti, da je oseba (kljub morebitnemu opravljenemu tečaju oziroma drugi vrsti izobraževanja) izobrazbo tudi pridobila.

11. Do ostalih tožbenih navedb, ki se nanašajo na odločitev organa o vračilu sredstev, se sodišče v tem upravnem sporu, ko tožnik izrecno izpodbija odločbo o zavrnitvi vloge za priznanje višje sile, ne bo opredeljevalo, dodaja le, da bi tožnik lahko molk organa uveljavljal že med samim postopkom in pred izdajo odločb. 12. Sodišče še pripominja, da ni pristojno za odreditev revizije določenega že zaključenega postopka, lahko pa to stori drugostopni organ v okviru svojih pristojnosti in (tudi) na podlagi izrednih pravnih sredstev po ZUP, morebitno ugotovljene nezakonitosti pri pridobitvi sredstev pa bi imele enako posledico, kot jo ima v tem upravnem sporu izpodbijana odločba: obvezno vračilo pridobljenih sredstev.

13. Glede na povedano je sodišče, ker je spoznalo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).