Jedro

Kadar toženec v pravdi ugovarja v pobot vtoževani terjatvi, mora izrek sodbe vsebovati tudi odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot ugovarjane terjatve. Če izrek sodbe ne vsebuje odločitve o obstoju ali neobstoju v pobot ugovarjane terjatve, v obrazložitvi sodbe pa so o tem razlogi, gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v K., opr.št. Ig /94 z dne 6.7.199 v veljavi v 1. in 3. tč. izreka. Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 55.916,00 SIT.

Proti sodbi se tožena stranka pritožuje, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava Trdi, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožeča stranka dolg (terjatev, ki je bila ugovarjana v pobot) pripoznala, kar pomeni, da je med terjatvama vzajemnost podana.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki s navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP). V tem obsegu je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo tudi preizkusilo.

Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožena stranka tekom postopka (na glavni obravnavi dne 24.6.1994) ugovarjala v pobot vtoževani terjatvi tožeče stranke svojo terjatev in da je tožeča stranka uveljavljanemu pobotnemu ugovoru nasprotovala, saj je trdila, da tožena stranka nima terjatve do tožeče stranke. Kadar tožena stranka v pravdi uveljavlja v pobot svojo terjatev, mora izrek sodbe obsegati tudi odločitev o obstoju al neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot (3. odst. 338. čl ZPP). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedl razloge o neutemeljenosti terjatve tožene stranke, ki je bila uveljavljena v pobot, v izreku izpodbijane odločbe pa o tem pobotnem ugovoru ni odločilo. Izrek izpodbijane sodbe je tako v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, na katero pa mora pritožbeno sodišče kot je bilo povedano zgoraj paziti po uradni dolžnosti. Pritožbi tožene stranke j bilo zato treba že iz tega razloga ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1 odst. 369. čl. ZPP). Ker je sodba sodišča prve stopnje razveljavljena iz prej navedenega razloga, pritožbeno sodišče o trditvah tožene stranke ni moglo zavzeti stališča. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo pravilno postopati in o zadevi ponovno odločiti, pri čemer pa bo moralo odločiti tudi o pobotnem ugovoru tožene stranke.