Jedro

Tožnica je upravičena do dodatka k štipendiji za bivanje izven kraja stalnega bivališča od 4. 11. 2015 dalje, ko je prijavila začasno prebivališče v kraju izobraževanja. Ni sporno, da je imela tožnica v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče od 4. 11. 2015 do 4. 11. 2016, z dnem 1. 9. 2015 v kraju izobraževanja sklenjeno najemno pogodbo in da je njeno stalno prebivališče v Cerknem od kraja izobraževanja v Ljubljani oddaljeno 53,9 km. Gre za pravno odločilna dejstva, ob katerih sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZŠtip za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 EUR mesečno od 4. 11. 2015 do 30. 9. 2016. Posledično je izpodbijano drugostopenjsko in 2. točko izreka prvostopenjske upravne odločbe kot nezakoniti pravilno odpravilo in priznalo vtoževano pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem ugoditvenem delu (I. in II. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 6. 2016 ter 2. točko izreka prvostopenjske odločbe Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 2. 12. 2015 (I. tč. izreka). Tožnici je priznalo dodatek za bivanje v višini 80,00 EUR mesečno od 4. 11. 2015 do 30. 9. 2016 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska dodatka za bivanje od vsakega 16. dne v mesecu za dodatek preteklega meseca (II. tč. izreka). Kar je zahtevala tožnica več, tj. priznanje dodatka od 1. 11. 2015 do 3. 11. 2015 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo (III. tč. izreka).

2. Ugoditveni del prvostopenjske sodbe izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predloga njeno spremembo in zavrnitev zahtevka, oziroma podrejeno spremembo sodbe tako, da se za šolsko leto 2015/2016 tožnici dodatek za bivanje prizna kvečjemu od 1. 12. 2015 do 30. 9. 2016. Ne strinja se z materialnopravnim stališčem sodišča, da datuma prijave začasnega prebivališča, določen v 17. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij1 (v nadaljevanju: Pravilnik) pomeni dodatni pogoj, od določenih v Zakonu o štipendiranju2 (v nadaljevanju: ZŠtip-1). Pravilnik zgolj pojasnjuje, da mora biti začasno prebivališče urejeno s prvim dnem šolskega/študijskega leta, saj se štipendije priznavajo od začetka do izteka izobraževalnega programa. Štipendist mora na prvi dan šolskega/študijskega leta izpolnjevati vse zakonske pogoje za dodelitev štipendije in dodatke k štipendiji. V nasprotnem primeru bi bili štipendisti do dodatka za bivanje upravičeni, če bi začasno prebivališče prijavili več mesecev po začetku šolskega/študijskega leta, kar ni bil namen zakonodajalca. Tudi zato v ZŠtip ni pravne podlage za dodelitev dodatka za bivanje med letom. Edini dodatek, ki ga je mogoče dodeliti po začetku šolskega leta, je dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami iz 20. člena ZŠtip. Zakonska neopredelitev točnega datuma prijavljenosti prebivališča ni razlog za dodelitev dodatka kadarkoli med letom, ker se tudi Zoisova štipendija ne dodeli, če so pogoji izpolnjeni šele po začetku študijskega leta. Takšno argumentacijo dodatno opira na 93. člen ZŠtip, ki taksativno določa spremembe, zaradi katerih se med letom lahko spremeni štipendijsko razmerje. Medletna sprememba v zvezi z dodatkom za bivanje je mogoča le v smeri odvzema dodatka zaradi prenehanja izpolnjevanja pogojev. Za medletno spremembo gre, če nastopi med šolskim letom, torej kadarkoli po začetku tekočega šolskega leta. Po zakonodaji s področja šolstva se šolsko leto začne 1. septembra oz. študijsko leto 1. oktobra. Za dodelitev dodatka med šolskim/študijskim letom ni pravnega temelja. Priznati ga je mogoče le z začetkom šolskega/študijskega leta, saj Pravilnik ne določa dodatnih pogojev.

Le podrejeno, če bo pritrjeno stališču prvostopenjskega sodišča, da za pravico do dodatka prijava začasnega prebivališča od prvega dne šolskega/študijskega leta ni potrebna, je potrebno uporabiti 4. odst. 93. člena ZŠtip, po katerem dodeljevalec štipendije o spremembah odloči s prvim dnem naslednjega meseca in ne od dejanskega nastopa spremembe. Podredno predlaga, da se tožnici dodatek za bivanje dodeli od 1. 12. 2015 dalje in ne od 4. 11. 2015. 3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe tožene stranke, meni da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, se pri tem sklicuje na stališče, zavzeto v sklepu Psp 446/2015 in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe v izpodbijanem ugoditvenem delu. Izdana je ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

6. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijani del sodbe je utemeljen s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi materialnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati naslednje.

7. Pravna podlaga za razsojo zadeve o sporni pravici do dodatka k štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča je podana v ZŠtip-1 in Pravilniku, ki ju je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje. Po 18. členu ZŠtip je štipendist upravičen do dodatka za bivanje, če ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65,00 EUR mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine (1. odst.). Ob izpolnjevanju vseh, kumulativno predpisanih pogojev pripada štipendistu dodatek v višini 80,00 EUR mesečno (3. odst.). V 17. členu Pravilnika, veljavnega v času izdaje izpodbijanih posamičnih upravnih aktov, pa je bilo določeno, da štipendistu v primeru dodelitve štipendije dodatek za bivanje pripada, če ima od prvega dne šolskega oz. študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oz. študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek.

Vendar pa s tem, ko podzakonski splošni akt pravico do dodatka pogojuje s prijavljenostjo začasnega prebivališča izven kraja stalnega prebivališča s prvim dnem šolskega oz. študijskega leta, v bistvu zaostruje z zakonom določene pogoje. Določa dodatni pogoj, ki bi lahko bil le predmet zakonske ureditve. Pravilnik kljub izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev v bistvu izključuje upravičenost do dodatka ob morebitnih zamikih prijave začasnega bivališča, ki so lahko povsem objektivne narave. Tega dela besedila 17. člena Pravilnika sodišče ob ustavno skladni razlagi ZŠtip zato ne sme uporabiti. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče že opredeljevalo. V istovrstnih sporih, kot je obravnavani, je zavzelo enako pravno stališče4. 8. V okoliščinah konkretnega primera je tožnica upravičena do dodatka k štipendiji za bivanje izven kraja stalnega bivališča od 4. 11. 2015 dalje, ko je prijavila začasno prebivališče v kraju izobraževanja. Ni sporno, da je imela tožnica v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče od 4. 11. 2015 do 4. 11. 2016, z dnem 1. 9. 2015 v kraju izobraževanja sklenjeno najemno pogodbo in da je njeno stalno prebivališče v Cerknem od kraja izobraževanja v Ljubljani oddaljeno 53,9 km. Gre za pravno odločilna dejstva, ob katerih sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZŠtip za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 EUR mesečno od 4. 11. 2015 do 30. 9. 2016. Posledično je izpodbijano drugostopenjsko in 2. točko izreka prvostopenjske upravne odločbe kot nezakoniti pravilno odpravilo in priznalo vtoževano pravico.

9. Ob ustavno skladni uporabi 18. člena ZŠtip v zvezi s 17. členom Pravilnika ni dopustno, da bi sodišče podzakonski splošni pravni akt razlagalo in uporabljalo na način, kot se zavzema tožena stranka. S podzakonskim splošnim aktom ni dopustno določiti dodatnih ali strožjih pogojev, od predpisanih z zakonom. Na tovrstne kršitve normativnega urejanja je že večkrat opozarjalo Ustavno sodišče RS v ustavno sodnih presojah. Sicer pa na odpravo neskladnosti v podzakonskem aktu določenega strožjega pogoja od zakonskega nenazadnje kaže novela Pravilnika iz leta 2017. V noveliranem 17. členu Pravilnika5 več ni določeno, da bi štipendist moral imeti prijavljeno začasno prebivališče že prvi dan šolskega oz. študijskega leta.

10. Toženkino obširna pritožbena izvajanja, od tega, da morajo biti pogoji za dodatek za bivanje izpolnjeni na dan, ko morajo biti izpolnjeni pogoji za dodelitev štipendije, da je mogoče dodatek priznavati od dneva priznanja pravice do štipendije, da bi bilo potrebno prijavo začasnega prebivališča po začetku šolskega ali študijskega leta šteti za spremenjeno okoliščino v smislu 93. člena ZŠtip in nekatera druga, so pravno zmotna in zato nesprejemljiva. Iz istih razlogov ni sprejemljiv niti podredni pritožbeni predlog, da bi bilo tožnici pravico do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča ob uporabi 93. člena ZŠtip mogoče priznati kvečjemu od 1. 12. 2015 dalje in ne od 4. 11. 2015, kot je zakonito razsojeno z izpodbijano sodbo.

11. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 35/2014. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 4 Npr. v zadevah opr. št. Psp 446/2015, Psp 191/2014, itd. 5 Ur. l. RS, št. 32/2017.