Jedro

Ob izostanku dogovora v sodni poravnavi o tem, kdo nosi potrebne izdatke obdolženke ter izdatke in nagrado za obdolženkino zagovornico (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP) in upoštevaje določbo drugega odstavka 96. člena ZKP, na podlagi katere mora oškodovanec kot tožilec v vsakem primeru plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu utemeljeno naložilo v plačilo tako stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP kot tudi potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado za njeno zagovornico.

Izrek

Pritožba pooblaščencev oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Oškodovanec kot tožilec mora plačati sodno takso v višini 100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi prvega in drugega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z izpodbijanim sklepom pod točko I ustavilo kazenski postopek zoper obdolženo A. A. zaradi kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po drugem v zvezi s prvim odstavkom 221. člena KZ-1 in pod točko II odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado za njeno zagovornico.

2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in odločbe o stroških kazenskega postopka pritožujejo pooblaščenci oškodovanca kot tožilca in predlagajo, naj višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da „odpade del izreka“ o povračilu stroškov obdolženki, vključno z izdatki in nagrado njene zagovornice oziroma, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je odgovorila obdolženkina zagovornica, ki je pritožbi priložila obdolženkino izjavo, da se odpoveduje uveljavljanju povrnitve stroškov kazenskega postopka iz II. točke izpodbijanega sklepa, in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb pooblaščencev oškodovanca kot tožilca ter proučitvi zapisnika o glavni obravnavi z dne 29. 6. 2022 in ostale listinske dokumentacije pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita, zato se pritožniki neutemeljeno zavzemajo za spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Pritožniki izpodbijajo odločbo o stroških, vendar z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka v nasprotju s sklenjeno sodno poravnavo in določbo drugega odstavka 96. člena ZKP, saj iz sodne poravnave „jasno“ izhaja, da se je obdolženka zavezala oškodovancu kot tožilcu povrniti njegove stroške postopka, kar je tudi izpolnila, ne morejo uspeti.

7. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta oškodovanec kot tožilec in obdolženka sklenila na naroku za glavno obravnavo dne 29. 6. 2022 sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da se obdolženka opraviči oškodovancu kot tožilcu, v roku 30 dni v humanitarne namene nakaže 800,00 EUR na transakcijski račun PGD ... ter oškodovancu kot tožilcu povrne njegove stroške postopka v višini 339,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Oškodovanec kot tožilec je izjavil, da ob predložitvi dokazila sodišču o obdolženkinem plačilu obeh dogovorjenih zneskov umika obtožni predlog in predlaga sodišču izdajo sklepa o ustavitvi.

8. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno v skladu z vsebino zgoraj povzete sodne poravnave in pisnimi dokazili o plačilu v sodni poravnavi dogovorjenih zneskov ter določbama drugega odstavka 96. člena ZKP in 293. člena ZKP ustavilo kazenski postopek in naložilo oškodovancu kot tožilcu v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado za njeno zagovornico. V drugem odstavku 96. člena ZKP je namreč v primeru umika obtožnega predloga določeno pravilo, da mora oškodovanec kot tožilec, če se postopek konča s sklepom, s katerim se postopek ustavi, povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika. V nadaljevanju določba drugega odstavka 96. člena ZKP vsebuje možnost odstopa od tega pravila, če se obdolženec in oškodovanec kot tožilec poravnata o medsebojnih stroških, torej o svojih stroških, ne moreta pa se poravnati o stroških iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki jih je sodišče vnaprej izplačalo iz proračuna.1 V sodni poravnavi sta se obdolženka in oškodovanec kot tožilec poravnala tudi glede plačila stroškov, vendar le delno, saj sta se dogovorila zgolj o plačilu stroškov oškodovanca kot tožilca, ne pa tudi o ostalih stroških postopka.

9. Iz sodne poravnave, sklenjene 29. 6. 2022, torej izhaja, da sta se oškodovanec kot tožilec in obdolženka glede stroškov dogovorila le, da bo obdolženka plačala oškodovancu kot tožilcu njegove stroške postopka v višini 339,60 EUR, s čimer pa se oškodovanec kot tožilec ni razbremenil obveznosti povrnitve stroškov, nastalih v kazenskem postopku oziroma zaradi njega, torej stroškov iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebnih izdatkov obdolženke ter potrebnih izdatkov in nagrade za njeno zagovornico. Ob izostanku dogovora v sodni poravnavi o tem, kdo nosi potrebne izdatke obdolženke ter izdatke in nagrado za obdolženkino zagovornico (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP) in upoštevaje določbo drugega odstavka 96. člena ZKP, na podlagi katere mora oškodovanec kot tožilec v vsakem primeru plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu utemeljeno naložilo v plačilo tako stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP kot tudi potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado za njeno zagovornico.

10. Po obrazloženem so pritožbene navedbe neutemeljene in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (peti odstavke 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato je oškodovanec kot tožilec v skladu z 98. členom ZKP v povezavi s 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP po Taksni tarifi 7409 Zakona o sodnih taksah dolžan plačati sodno takso v višini 100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka, saj je pritožbeno sodišče, upoštevajoč podatke v spisu, ocenilo, da plačilo sodne takse v navedeni višini ne bo ogrozilo vzdrževanja oškodovanca kot tožilca.

1 mag. Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 225.