Jedro

V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga.

Izrek

Tožba prvotožeče stranke se zavrže. Tožba drugotožeče stranke se zavrne.

Zahtevek drugotožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka razvrstil blago 67.103 setov, šivalni stroji za gospodinjstvo Lervia lock-stitch KH 4000, sproščeno v prost promet po 01. postavki carinske deklaracije št. K-708 z dne 10. 1. 2007 Izpostave Luka Koper (SI006044), iz tarifne oznake 84521090 Kombinirane nomenklature (KN) in taric kode 00 s carinsko stopnjo 3,7%, v tarifno oznako 84521019 KN in taric kodo 00 s carinsko stopnjo 9,7%. V 2. točki izreka je deklarantu A. d.d. (ID SI66764734), določil dajatve skupaj v višini 129.612,98 EUR in sicer iz naslova razlike carine 122.929,65 EUR in obresti v višini 6.683,33 EUR. Stroški postopka niso bili priglašeni (3. točka izreka), pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ prve stopnje navaja, da je bil na podlagi 78. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992, v nadaljevanju CZS) in 21. člena in 21.a člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 104/04, v nadaljevanju ZCS-1) opravljeno naknadno preverjanje carinskih deklaracij iz leta 2006 in 2007 za prejemnika družbo B. iz Nemčije in deklaranta družbo A. d.d. O opravljenem preverjanju in ugotovitvah je bil izdelan zapisnik o naknadnem preverjanju carinskih deklaracij št. 0602-6/2008-8 z dne 30. 4. 2008, ki je bil drugotožeči stranki vročen 5. 5. 2008. Drugi tožnik na zapisnik ni dal pripomb. Iz zapisnika o opravljenem preverjanju je razvidno, da je bilo po 01. postavki zgoraj navedene carinske deklaracije sproščeno v prost promet 67.103 setov, šivalni stroji za gospodinjstvo Lervia KH 4000, ki so bili napačno razvrščeni v tarifno oznako 84521090 KN in taric kodo 00, s carinsko stopnjo 3,7%. Pravilno se navedeno blago, na podlagi fotografij in podatkov iz kataloga izdelka Lervia KH 4000 ter skladno s Splošnimi pravili za razvrščanje 1, 6 KN, besedila KN k tarifnim oznakam 8452, 8542 10 in 8452 10 19 in 84521019 00, opombe (A) Pojasnila HS k tarifni številki 8452 ter pojasnjevalnih opomb KN k tarifnim podštevilkam 84521011 in 84521019, razvršča v tarifno oznako 84521019 KN in taric kodo 00 kot: drugi šivalni stroji in druge glave šivalnih strojev, za katero je v času sprostitve v prost promet veljala carinska stopnja 9,7%. Ugotovljeno je bilo, da je šivalni stroj Lervia KH 4000 dejansko stroj za gospodinjstva, ki ima »lock stitch« mehanizem (vrtljivi čolniček z vretencem s sukanca v sredini) in šiva z dvema nitima, od katerih ena prihaja skozi iglo iz zgornjega vretenca in se prepleta z drugo, ki prihaja s spodnjega čolnička (lock stitch šivanje) ter je zato »lock stitch šivalni stroj za gospodinjstvo«. Ker je masa stroja 7,7 kg in vrednost 39 USD, se pravilno razvrsti v tarifno podštevilko 8452 10 19 00 – kot lock stitch šivalni stroj za gospodinjstvo. Zaradi nepravilne razvrstitve blaga, so bile dajatve obračunane in plačane v nižjem znesku od zakonsko dolgovanega zneska. Oddelek za kontrolne zadeve Carinskega urad Koper je podal Oddelku za upravni postopek, prekrške in izterjave predlog za doplačilo uvoznih dajatev tožniku. Iz dokumentacije je razvidno, da so bile po 01. postavki carinske deklaracije št. K-708 z dne 10. 1. 2007 zaradi nepravilne razvrstitve blaga v KN, obračunane nižje dajatve in sicer carina po stopnji 3,7% v znesku 75.806,62 EUR. DDV se ni obračunal zaradi oprostitve plačila v okviru davčne dobave v drugo državo članico. Blago se pravilno razvrsti v tarifno oznako 84521019 KN in taric kodo 00 s predpisano carinsko stopnjo 9,7% v znesku 198.735,27 EUR. Od naknadno obračunanega zneska carine se odšteje že obračunan znesek, tako da znaša naknadni obračun dajatev 122.929,65 EUR in sicer iz naslova razlike carine.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja ter se na njegove ugotovitve v celoti sklicuje (254. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) ter dodaja, da je dejansko stanje glede lastnosti spornega blaga zadovoljivo ugotovljeno. V zadevi je sporno, ali se na naslednjih stopnjah razčlenitve KN blago uvršča v podštevilko 19 s poimenovanjem: ”šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do vključno 16 kg brez motorja oziroma do vključno 17 kg z motorjem; glave šivalnih strojev (samo lock stitch) z maso do vključno 16 kg brez motorja oziroma do vključno 17 kg z motorjem, drugi“ ali v podštevilko 90 s poimenovanjem ”drugi šivalni stroji in druge glave šivalnih strojev“. Po ustaljeni sodni praksi (glej sodbo Sodišča ES z dne 7. 5. 2009 v zadevi Siebrand BV, C-150/08, točka 25) pojasnjevalne opombe HS, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija (poleg opomb, ki so pred poglavji skupne carinske tarife, ter pojasnjevalnih opomb, ki jih je sestavila Komisija), sicer niso pravno zavezujoče, vendar pa pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk. Carinski organ je v postopku naknadnega preverjanja ugotovil, da gre pri spornem blagu – šivalni stroj za gospodinjstvo Lervia KH 4000, dejansko za ”lock stitch“ šivalni stroj oziroma za šivalni stroj z ”lock-stitch“ mehanizmom za šivanje. Kot je pojasnjeno, je najpomembnejši element ”lock stitch“ mehanizma vrtljivi čolniček s kavljem in vretencem na sredini. Mnenje in dopolnitev k izvedenskemu mnenju, ki ga je izdelal C.C. in ju je drugi tožnik priložil k pritožbi, ne upoštevata Splošnega pravila 6 za razlago KN, ki določa, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve (lahko primerjamo samo besedilo poimenovanj na dve črtici, na drugi ravni razčlenitve). Prav tako v dopolnitvi mnenja izvedenec šiv ”lock stitch“ razloži kot mehanski šiv, ki ga najbolj običajno naredi šivalni stroj. Sicer pa mnenje, ki ga je drugotožeča stanka priložila ne izpolnjuje zahtev v smislu 2. odstavka 238. člena ZUP. Prav tako drugotožeča stranka ne more uspeti z navedbami, da naj bi špediter D.D. pri nizozemski carini carinil blago po enaki tarifni oznaki, kot je obravnavani primer. Pritožbeni organ navaja, da tožnik za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov niti s takšnimi navedbami ne more uspeti, saj odločitve tujih carinskih organov v konkretnih zadevah slovenskih organov neposredno ne zavezujejo.

V tožbi tožnika izpodbijata odločbo organa prve stopnje iz vseh razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Drugi tožnik navaja, da je v postopku špedicije in carinjenja zastopal in ravnal v imenu prvega tožnika in za njegov račun. V nadaljevanju tožbe tožnika navajata, da pri Pojasnjevalni opombi KN Evropskih skupnosti je prav v razlagi KN 8452 10 11 in 8452 10 19 prišlo do bistvenega odstopanja slovenskega prevoda od izvirnika v angleškem jeziku. Slovenski prevod ni jasen in dopušča več možnosti razlage in sicer ali gre za kumulativno naštevanje pogojev ali alternativno naštevanje potrebnih pogojev, da se šivalni stroj uvrsti v KN 8452 10 11 in 8452 10 19. Angleški »original« pa nedvomno določa, da mora šivalni stroj izpolnjevati pogoje navedene v točki 1a. in 1b., da se ga lahko uvrsti v KN 8452 10 11 in 8452 10 19. Nesporno je, da šivalni stroj Lervia HR 4000 lahko šiva tudi s tremi nitmi. Temu organ prve stopnje niti organ druge stopnje ne nasprotujeta. Določilo 1a. Pojasnjevalne opombe jasno določa, da se uvrščajo v KN 8452 10 11 in 8452 10 19 samo šivalni stroji, ki morajo delovati z dvema nitima. V Pojasnjevalnih opombah ni nikjer navedeno, da v to KN sodijo tudi stroji, ki šivajo s tremi nitmi, saj so po sami definiciji to bolj zahtevni stroji, ki šivajo tudi bolj zahtevne vzorce. Šivalni stroj Lervia HR 4000 šiva na 16 osnovnih načinov šivanja, poleg tega je z njim možno šivati tudi gumbnice, zadrge in okrasne šive. V Pojasnjevalnih opombah KN je v za KN 8452 10 11 in 8452 10 19 določeno, da mora šivalni stroj šivati samo na tri različne načine in sicer ravni šiv, cik-cak šiv in dekorativni ali okrasni šiv. Lervia HR 4000 pa šiva poleg navedenih šivov (z dvema in tremi nitmi), še skriti šiv, obrnjeni šiv, triko vbod, trojni vbod, školjkasti vbod, satasti vbod, trikotnik iz štirikotnikov in polkrožni vbod. Predmetni šivalni stroj torej ni navaden gospodinjski šivalni stroj, ki se uvršča v KN 8452 10 11 in 8452 10 19, temveč tak, ki se uvršča v KN 8452 10 90. Glede na navedeno tožnika predlagata, da sodišče tožbi ugodi, in izpodbijano odločbo razveljavi in odpravi (prav odpravi), toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe, ter pojasnjuje, da je drugi tožnik glede na izpolnjeno carinsko deklaracijo kot deklarant v postopku deklariranja blaga pred carinskim organom nastopal v svojem imenu in za račun tujega prejemnika blaga in ne v imenu in za račun tujega prejemnika, kot zmotno navaja v tožbi.

Tožnika sta dne 23. 3. 2011 vložili pripravljalno vlogo, v kateri navajata, da je iz izvedenskega mnenja neodvisnega izvedenca C.C. z dne 31. 3. 2008 ter njegove dopolnitve z dne 1. 4. 2008 razvidno, da so zatrjevanja tožnikov pravilna.

V pripravljalni vlogi z dne 4. 10. 2011 tožnika navaja, da v uvodu odločbe organa prve stopnje in druge stopnje ni navedena kot stranka družba B. GmbH, pri čemer pa je iz samega postopka jasno razvidno, da se upravni postopek nedvomno nanaša na pravni položaj in korist oziroma škodo družbe B. GmbH. Kljub dejstvu, da v uvodu družba B. ni navedena kot stranka v postopku, je nedvomno, da ji je bil status stranke dejansko priznan. Družba A. d.d. je nastopala v imenu in za račun prvega tožnika, takšen je bil tudi dogovor med tožnikoma. Družba A. d.d. je v upravnem postopku nastopala kot zastopnik družbe B. GmbH, ki je bila aktivno legitimirana tako v upravnem postopku, kot je tudi v predmetnem upravnem sporu. Dejstvo, da upravna organa nista izdala sklepa, v katerem bi bilo navedeno, da se družbi B. GmbH prizna status stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, v ničemer ne vpliva na nesporno dejstvo, da je bil takšen status stranki tudi dejansko priznan in ne obstaja procesna ovira, ki bi zastopanemu preprečevala, da sam poleg zastopnika podaja navedbe in vodi upravni spor.

K 1. točki izreka: Tožba družbe B. GmbH iz Nemčije, ni dovoljena. Navedena družba v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imela položaja stranke niti stranskega udeleženca, zato v skladu s 17. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju: ZUS-1) tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper upravno odločbo, izdano v postopku, v katerem ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec. Po navedenem je tožbo vložila oseba, ki za njeno vložitev ni aktivno legitimirana, zato je bilo treba njeno tožbo zavreči na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba potrjena z odločitvijo tožene stranke, pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogih obeh carinskih organov in jih v izogib ponavljanju posebej ne ponavlja (2. odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa še dodaja: V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedene carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga. Iz zapisnika o opravljenem preverjanju izhaja, da je bilo v postavki 01 carinske deklaracije sproščeno v prost promet 67.103 setov šivalnih strojev za gospodinjstvo, Lervia KH 4000, ki so bili napačno uvrščeni v tarifno oznako 8452 10 90 KN in taric kodo 00, s carinsko stopnjo 3,7%. Tudi po mnenju sodišča se šivalni stroji, na podlagi fotografij in podatkov iz kataloga izdelkov Lervia KH 4000 ter skladno s Splošnimi pravili za razvrščanje (št. 1 in 6 KN), pravilno razvrščajo v tarifno oznako 8452 10 19 KN in taric kodo 00. Prvostopenjski organ je uvrstitev navedenega blaga pravilno utemeljil z uporabo Splošnih pravil št. 1 in 6, besedila KN k tarifni številki 8452, 8542 10 in 8452 10 19 in 8452 10 19 00, opombe (A) Pojasnila HS k tarifni številki 8452 ter pojasnjevalnih opomb KN k tarifnim podštevilkam 8452 10 11 in 8452 10 19, po katerih se blago pravilno uvršča v tarifno oznako 8452 10 19 KN in taric kodo 00 kot drugi šivalni stroji in druge glave šivalnih strojev, za katero je v času sprostitve v prost promet blaga veljala carinska stopnja 9,7 %. Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 1. odstavka 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba), ki so nastale s sprejemom zadevne carinske deklaracije. Dolžnik za nastali carinski dolg je tožnik kot deklarant, ki se je v carinski deklaraciji sam vpisal v polje 14 (kot deklarant). Deklaracijo je podpisal po osebi, ki je navedena v polju 54 na deklaraciji, ki jo je tudi lastnoročno podpisala in odtisnila žig. Deklarant pa je tisti, ki je na podlagi 1. odstavka 199. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL Skupnosti L št. 253 z dne 11. 10. 1993, z vsemi spremembami, Izvedbena uredba) odgovoren glede točnosti navedb v deklaraciji, pristnosti predloženih dokumentov in upoštevanja vseh obveznosti v zvezi s predložitvijo zadevnega blaga v ustrezni postopek.

Po presoji sodišča sta prvostopenjski organ in tožena stranka pravilno pojasnila uvrstitev blaga v pravilno tarifno oznako 84521019 KN in taric kodo 00 in uvrstitev tudi pravilno utemeljila, zaradi česar zavrača sklicevanje tožnika, da je prišlo pri prevodu k Pojasnjevalni opombi KN Evropskih skupnosti prav v razlagi KN 8452 10 11 in 8452 10 19 do bistvenega odstopanja od izvirnika v angleškem jeziku, ter da slovenski prevod ni jasen in dopušča več možnosti razlage. Gre za uraden prevod predpisa, ki ga je pri odločanju upošteval carinski organ in je tudi po mnenju sodišča pravilen in ga zato kot pravilnega sprejema tudi sodišče. V konkretni zadevi gre za razlago omenjenih pojasnjevalnih opomb KN in sam prevod na razlago, kot zmotno zatrjuje tožnik, ne vpliva. V postopku je bilo ugotovljeno, da sta v omenjeni zadevi izpolnjena oba pogoja iz 1. točke (pogoj a) in b)) omenjenih pojasnjevalnih opomb za razvrstitev blaga v tarifno oznako 84521019, s čimer se strinja tudi sodišče. V postopku je bilo tudi pojasnjeno, da uvrstitev blaga v tarifno oznako 8452 10 90 00 in taric kodo 00 ni pravilna ter da ta tarifna podštevilka vključuje gospodinjske šivalne stroje, ki niso „lock stitch“. Zato je na podlagi vsega navedenega v konkretni zadevi tudi po presoji sodišča pravilna razvrstitev blaga v tarifno oznako 84521019 KN in taric kodo 00. Sodišče tudi zavrača tožnikovo sklicevanje na izvedensko mnenje izvedenca C.C. z dne 31. 3. 2008 ter njegove dopolnitve z dne 1. 4. 2008. Do navedenega mnenja se je opredelil že drugostopenjski organ, ki je med drugim pojasnil, da v navedenem mnenju ni bilo upoštevano splošno pravilo 6 za razlago KN, ki določa, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. Navedeno stališče drugostopenjskega organa sprejema kot pravilno tudi sodišče. Glede na vse navedeno so bile v obravnavani zadevi uvozne dajatve pravilno obračunane po stopnji 9,7 %, samega izračuna pa tožnik ne izpodbija.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo drugotožeče stranke na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 3. točki izreka.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.