Jedro

Tožena stranka je dokazala, da je spremenila svojo organizacijo dela in je dela notranje revizije, ki jih je opravljala tožnica, oddala v izvajanje zunanjemu izvajalcu, s katerim je sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju. To pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri tem sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 5. 2014 kot nezakonita razveljavi; da delovno razmerje tožnici pri toženi stranki ni prenehalo dne 30. 6. 2014 in je trajalo do dneva izdaje sodbe; da je tožena stranka dolžna tožnici za čas od 1. 7. 2014 do dneva izdaje sodbe priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji obračunati bruto plačo, na ustrezne naslove plačati vse davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi; da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 24.224,61 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2014 dalje do plačila; da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožnici povrniti stroške postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnica pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter samo odloči tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obrazložena v smislu 87. člena Zakona o delovnem razmerju (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13), saj iz nje ni mogoče zaključiti, da navedeni odpovedni razlog resnično obstaja in da je utemeljen. Tožena stranka namreč niti v obvestilu o nameravani odpovedi niti v obrazložitvi same odpovedi ni navedla nobenih konkretnih razlogov in okoliščin, zaradi katerih naj bi bilo delo tožnice na delovnem mestu vodje notranje revizije nepotrebno. Navajala je zgolj splošne razloge, ki lahko pripeljejo do prenehanja potreb po delu določenega delavca, ni pa navedla nobenih konkretnih razlogov, zakaj naj bi prenehala potreba po delu tožnice. Po mnenju tožnice bi že v odpovedi morala navesti, da je njeno delo postalo nepotrebno, ker je opravljanje njenega dela poverila zunanjim izvajalcem na podlagi sklepa uprave tožene stranke, še posebej zato, ker je tožena stranka v odpovedi zapisala, da se posamezni delovni procesi in organizacija le-teh šele bodo spremenili, po drugi strani pa naj bi že z dne 8. 4. 2014 sprejela sklep, da se naloge in opravila službe notranje revizije prenesejo na zunanjega izvajalca. Iz tega razloga se ni mogoče strinjati z zaključkom sodišča, da je tožena stranka skopo obrazložila razloge odpovedi in navedla konkreten organizacijski razlog. Res je navedla organizacijski razlog, a pri tem ni navedla nobenih drugih okoliščin, iz katerih bi tožnica lahko sklepala, zakaj je njeno delo nepotrebno. Tožnica je že v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnila, da družba A. niti ni usposobljena za izvajanje dela notranje revizije. Tožena stranka prav tako ni predložila računov, iz katerih bi bilo razvidno, da je A. dejansko opravljal naloge notranje revizije. Iz tega izhaja, da je med toženo stranko in A. sicer res obstajalo neko sodelovanje, ki pa ni obsegalo izvajanja službe notranje revizije in da so tovrstne trditve prirejene potrebam tega postopka. To dokazuje tudi izpoved predsednice uprave, da delovno mesto vodje notranje revizije še vedno ni ukinjeno, čeprav je od odpovedi poteklo že več kot 1 leto. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in skladno z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in ne tistih, ki jih pavšalno uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki opredeljuje kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR-1 delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved, v takšnem primeru pa je tudi dokazno breme (torej breme dokazovanja utemeljenega razloga za odpoved) na njegovi strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče vezano na opredelitev razloga za odpoved, na katerega se sklicuje oziroma ga obrazloži delodajalec. Dolžnost pisne obrazložitve odpovedi izhaja iz drugega odstavka 87. člena ZDR-1. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ostalo v navedenih okvirih presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Tako iz obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici in iz odpovedi iz poslovnega razloga izhaja, da uprava družbe izvaja ukrepe, ki bodo doprinesli k pozitivnim rezultatom na področju optimizacije in reinženiringa delovnih procesov, pri čemer ukrepi posledično zajemajo pregled delovnih procesov po posameznih organizacijskih enotah in s tem tudi prilagajanje števila zaposlenih; da se bodo posamezni delovni procesi preoblikovali in organizirali, to pa je povezano tudi s pregledom dela posameznih izvajalcev in posledično prerazporeditvijo nalog, kar vpliva na optimalno število izvajalcev in učinkovitega rezultata dela; da je tožena stranka izvedla spremembo organizacije dela ter reinženiring delovnih procesov in da je v posledici tega objektivno prenehala potreba po delu tožnice, ki ga je opravljala na delovnem mestu vodja notranje revizije (A3 in A4). Tožena stranka se v odpovedi sklicuje na organizacijski razlog, konkretno spremembo organizacije dela in izveden reinženering delovnih procesov, torej na organizacijski razlog, ki je konkreten razlog, zato ni utemeljena pritožbena navedba glede neobrazložitve odpovedi.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ta pa so naslednja: - da je tožena stranka s tožnico sklenila individualno pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 10. 2011 za delovno mesto vodja notranje revizije za nedoločen čas; - da je direktor tožene stranke izpovedal, da je tožena stranka 7. 4. 2014 dobila novega večinskega lastnika, imenovan je bil nov nadzorni svet in nova uprava ter v skladu s korporativnim upravljanjem novega lastnika notranje revizije od tedaj nimajo več, temveč se poslužujejo zunanjega revizorja; - da je uprava tožene stranke dne 8. 4. 2014 sprejela sklep, da naloge in opravila službe notranje revizije s 1. 5. 2014 opravlja zunanji izvajalec A., s katerim je sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju (B1 in B2); - da je tožena stranka dne 8. 5. 2014 tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilno dejstvo, da je tožena stranka reorganizirala svoje poslovanje tako, da je delo notranje revizije, ki ga je opravljala tožnica, ukinila in oddala v izvajanje zunanjemu izvajalcu A. d.o.o. Dejstvo, da se je toženka za takšno spremembo odločila, pa ne pomeni nezakonitega poslovanja. Gre za poslovno odločitev delodajalca, ki sodi v pristojnost delodajalca in v katero sodišče (razen izjemoma) ne more posegati. Delodajalcu namreč ni treba opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ter dokazovati njihove potrebnosti in smotrnosti, kar neutemeljeno zatrjuje pritožba, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče prve stopnje ne presoja. Tožena stranka je dokazala spremenjeno organizacijo dela, ki jo je izvedla tako, da je delovne naloge tožnice oddala zunanjim izvajalcem, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavcev postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca in jih sodišče ne presoja in ocenjuje.

9. Tožena stranka je dokazala, da je spremenila svojo organizacijo dela in dela notranje revizije, ki jih je opravljala tožnica, oddala v izvajanje zunanjemu izvajalcu A. d.o.o. in z njim sklenila tudi pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pri tem sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, zato ukinitev delovnega mesta ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi(1) , kot zmotno meni pritožba. Odpoved zato ni nezakonita.

10. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 265/2008 z dne 8. 6. 2010.