Jedro

S sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju kot stečajnega sodišča St 34/2004 z dne 4. 9. 2007 je bilo tudi ugotovljeno, da je pritožnik v celoti poravnal kupnino po Prodajni pogodbi z dne 18. 5. 2007, prav tako pa odrejen izbris vseh hipotek in bremen na prodani nepremičnini. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbris le-teh lahko opravi sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine. V določbah ZVEtL-1 namreč ni pravne podlage za postopanje v tej smeri.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob uporabi drugega in tretjega odstavka 31. člena ZVEtL-11 ravnalo pravno pravilno in pri stavbni pravici z ID znakom 9032 v zemljiški knjigi vpisane omejitve preneslo na v okviru predmetnega postopka na novo nastali etažni del z ID znakom 2775-1. V zvezi z uveljavljanjem izbrisa pri tem etažnem delu vpisane hipoteke ter prepovedi odtujitve, vključno z vpisano stvarno služnostjo, je pritožnika pravilno napotilo k sprožitvi zemljiškoknjižnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijani XII. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti vzpostavilo etažno lastnino na stavbi 2xxx na naslovu Slovenska ulica, M.S., ki stoji na nepremični parc. št. 1297/1 k.o. M.S. (ID 911888), kot vse podrobneje izhaja iz izreka prvostopenjskega sklepa. Kot posamezni del stavbe je bil v V. točki izreka med drugimi vpisan tudi posamezni del stavbe št. 1, ID znak 2xxx-1 v izmeri 545,5 m², kot imetnik lastninske pravice na tem posameznem delu stavbe pa je bil skladno s VIII. točko izreka določen oziroma ugotovljen Z.Š. - pritožnik. V XII. točki izreka je prvostopenjsko sodišče odločilo še, da se vpisane ID omejitve pri stavbni pravici z ID znakom: stavbna pravica 9032, to so: 1. ID omejitev 15247773 (vknjižena stvarna služnost/nujna pot/nepravo stvarno breme), 2. ID omejitev 15243593 (vknjižena hipoteka) in 3. ID omejitev 15245813 (vknjižena pravica prepovedi odtujitve), prenesejo le na sedaj novo vpisani posamezni del z ID znakom 2xxx-1, torej na posamezni del stavbe v lasti pritožnika.

2. Zoper prvostopenjsko odločitev v XII. točki izreka se pravočasno po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) pritožuje udeleženec Z.Š. Opozarja, da bi sodišče prve stopnje na podlagi razpoložljive relevantne dokumentacije lahko že samo izbrisalo bremena pri njegovem etažnem delu. Za obstoj oziroma prenos teh bremen namreč ni pravne podlage oziroma vknjižene pravice ne obstajajo več. Pritožnik je nepremičnino namreč kupil bremen prosto od stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Iz IX. točke Prodajne pogodbe z dne 18. 5. 2007 med družbo P. d.o.o. - v stečaju kot prodajalcem in pritožnikom kot kupcem, namreč izhaja, da slednji pridobi nepremičnino brez bremen, saj je tedaj veljavni prvi odstavek 155. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) določal, da s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice in realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari. Skladno z 2. točko sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju St 34/2004 z dne 4. 9. 2007 pa je odrejen tudi izbris vseh hipotek in realnih bremen na prodanih nepremičninah. Že glede na izpostavljeno ter upoštevaje načelo koncentracije in ekonomičnosti postopka bi sodišče prve stopnje moralo odrediti izbris bremen oziroma izvedenih pravic. V 16. točki obrazložitve je prvostopenjsko sodišče celo samo presodilo, da so pogoji za izbris podani, vendar pa bremen ni izbrisalo kljub temu, da je razpolagalo z vsemi listinami. Pritožnik pri tem opozarja na 5. točko prvega odstavka 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL-1), po kateri sodišče za vsak posamezni del stavbe ugotovi lastnika ter morebitne izvedene pravice ter njihove imetnike (razen v primeru vpisanega posameznega dela iz 32. člena tega zakona, ko sodišče v odločbi povzame v zemljiško knjigo vpisanega lastnika in v zemljiško knjigo vpisane izvedene pravice in njihove imetnike). V kolikor ima sodišče glede na zgoraj predstavljeno možnost ugotoviti posamezne izvedene pravice, pa ima po stališču pritožbe tudi pravno podlago za izbris izvedenih pravic na način, da bi že v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da navedena bremena ne obstajajo in posledično odredilo njihov izbris. Tega pa sodišče prve stopnje iz nepojasnjenih razlogov ni storilo. Glede na navedeno pritožnik sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in XII. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se ID omejitve na stavbni pravici 105-9032 ne prenesejo na etažni del v lasti pritožnika, podrejeno pa naj sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje vrne v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani XII. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja. Prvostopenjska odločitev o prenosu v zemljiški knjigi pri stavbni pravici z ID znakom: stavbna pravica 9032 vpisanih omejitev na posamezni etažni del v lasti pritožnika (posamezni del ID znak: 2xxx-1) pa je tudi pravno pravilna.

5. Točne so navedbe pritožnika o tem, da je lastninsko pravico na posameznem delu stavbe št. 1, ID znak: del stavbe 2xxx-1, pridobil na podlagi prodajne pogodbe z dne 18. 5. 2007 (neoznačena priloga sodnega spisa), ko je to nepremičnino kupil od družbe P. d.o.o. v stečajnem postopku. Na tem mestu velja najprej izpostaviti, kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, da je bila družba P. d.o.o. v zemljiški knjigi vpisana kot imetnica stavbne pravice z ID znakom: stavbna pravica 9032, ki je bila vzpostavljena ex lege ob prenosu podatkov iz ročno vodene v elektronsko vodeno zemljiško knjigo. V ročno vodeni zemljiški knjigi pa je bila družba P. d.o.o. vpisna kot lastnica zemljiškoknjižnega telesa, ki sedaj ustreza posameznem delu stavbe št. 1 in je bil predmet že zgoraj omenjene prodajne pogodbe med družbo P. d.o.o. - v stečaju in pritožnikom. Iz IX. točke te pogodbe tudi izhaja, da je bil pritožnik kot kupec seznanjen z vsebino bremen, vpisanih v bremenskih listih pri nepremični, ki je bila predmet prodaje, prav tako pa z določilom prvega odstavka 155. člena ZPPSL, po katerem s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice in realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari oziroma pravici. S sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju kot stečajnega sodišča St 34/2004 z dne 4. 9. 2007 (priloga B1) je bilo tudi ugotovljeno, da je pritožnik v celoti poravnal kupnino po Prodajni pogodbi z dne 18. 5. 2007, prav tako pa odrejen izbris vseh hipotek in bremen na prodani nepremičnini. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbris le-teh lahko opravi sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine. V določbah ZVEtL-1 namreč ni pravne podlage za postopanje v tej smeri.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo 31. člena ZVEtL-1, ki pa ureja zgolj vprašanje prenosa pri nepremičnini, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina, v zemljiški knjigi že vpisanih izvedenih pravic oziroma bremen na v postopku oblikovanja etažne lastnine nastale posamezne in skupne dele stavbe. Za presojo vprašanja prenehanja izvedenih stvarnih oziroma drugih pravic in posledično odreditev izbrisa teh pravic pa v določbah ZVEtL-1 ni pravne osnove niti na podlagi smiselne uporabe 30. člena ZVEtL-1,1 za katero se zavzema pritožba. V obravnavani zadevi ni bilo sporno, da so se sporne omejitve nanašale zgolj na stavbno pravico z ID znakom 9032, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dejansko predstavlja posamezni del stavbe, sedaj last pritožnika, in to tudi ni predmet pritožbene graje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob uporabi drugega in tretjega odstavka 31. člena ZVEtL-12 zato ravnalo pravno pravilno in pri stavbni pravici z ID znakom 9032 v zemljiški knjigi vpisane omejitve preneslo na v okviru predmetnega postopka na novo nastali etažni del z ID znakom 2xxx-1. 7. Ne drži kot zatrjuje pritožba, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vsebinsko presojalo obstoj pogojev za izbris pri etažnem delu pritožnika vpisanih omejitev lastninske pravice. V zvezi z uveljavljanjem izbrisa pri tem etažnem delu vpisane hipoteke ter prepovedi odtujitve, vključno z vpisano stvarno služnostjo, je pritožnika namreč pravilno napotilo k sprožitvi zemljiškoknjižnega postopka. Skladno z določbo 96. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1)3 v zvezi z 89. členom ZZK-14 pravno podlago za izbris pri etažnem delu pritožnika vpisane hipoteke ter prepovedi odtujitve namreč predstavlja pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu. S takšnim sklepom pa pritožnik razpolaga, saj je kot sklep iz prvega odstavka 96. člena ZZK-1 potrebno razumeti sklep stečajnega sodišča St 34/2004 z dne 4. 9. 2007, ki ga je stečajno sodišče izdalo na podlagi takrat veljavnega 155. člena ZPPSL,5 ki je določal, da s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice in realna bremena, ki obstajajo na prodani stvari oziroma pravici. V sedaj veljavnem prvem odstavku 342. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)6 je navedeno urejeno še precizneje, saj je za primer plačila kupnine eksplicitno govora med drugim tudi o prenehanju hipoteke ter pravice do prepovedi odtujitve in obremenitve. V drugem odstavku istega člena pa je sedaj tudi izrecno odločeno, da v kolikor je predmet prodajne pogodbe v stečajnem postopku nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Skladno s tretjim odstavkom 342. člena ZFPPIPP pa prav pravnomočni sklep iz drugega odstavka 342. člena tega zakona predstavlja listino, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (ta bo v danem primeru sicer opravljena na temelju VIII. v zvezi s XIII. točko izreka izpodbijanega sklepa) in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1, v danem primeru za izbris hipoteke ter prepovedi odtujitve, ki ga zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli po uradni dolžnosti.

8. V zvezi z pri etažnem delu v lasti pritožnika kot služeči nepremičnini vknjiženo stvarno služnostjo pa velja pojasniti zgolj, da po sedaj veljavnih predpisih stvarna služnost s prodajo nepremičnine v stečajnem postopku in s plačilom kupnine ne preneha. Navedeno prvenstveno izhaja iz pravne narave te omejene stvarne pravice. Stvarna služnost, kakršna je v zemljiški knjigi vpisana tudi v breme etažnega dela v lasti pritožnika kot služeče nepremičnine, namreč predstavlja akcesorno pravico, ki ni samostojno prenosljiva in za katero je bistveno razmerje dveh nepremičnin. Navedeno pomeni, da se prenaša skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči in služeči nepremičnini, tako da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine. Tudi v določbi sedaj veljavnega prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP je v primeru plačila kupnine po prodaji nepremičnine v stečajnem postopku govora zgolj o prenehanju osebnih služnosti, in še to le v primerih, če so bile pri s hipoteko obremenjenih nepremičninah pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo, v drugih primerih pa, če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu ZFPPIPP učinkuje začetek stečajnega postopka.7 Ali so izpolnjeni pogoji za izbris pri etažnem delu pritožnika vknjižene stvarne služnosti na podlagi sklepa stečajnega sodišča St 34/2004 z dne 4. 9. 2007, izdanega na temelju takrat veljavnega prvega odstavka 155. člena ZPPSL, pa je ob smiselni uporabi 5. točke drugega odstavka 89. člena ZZK-1 (prvi odstavek 96. člena ZZK-1), ki predvideva prenehanje zgolj tistih vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je tako določeno v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu, iz enakih razlogov kot veljajo za izbris hipoteke in prepovedi odtujitve, lahko predmet pravne presoje zgolj v zemljiškoknjižnem postopku.

9. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je sporna služnost po vzpostavitvi etažne lastnine na predmetni stavbi, upoštevaje, da je vpisana v korist stavbne pravice z ID znakom 934, dejansko ustanovljena v korist drugega posameznega dela te stavbe, in sicer v korist etažnega dela, št. 3 z ID znakom: del stavbe 2xxx-3, kot lastnica tega do celote pa je v VIII. točki izreka izpodbijanega sklepa določena oziroma ugotovljena predlagateljica I.S. Neoziraje na zgoraj navedeno pa ne gre spregledati, da je pravkar imenovana na sodišče že posredovala izjavo z dne 2. 4. 2019 (list. št. 58), iz katere izhaja, da vknjižena služnost po vpisu stavbe v kataster stavb več ne ustreza dejanskemu stanju, zato predlaga njen izbris in v ta namen prilaga ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo (priloga A4).

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo udeleženca Z.Š. skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem obsegu, to je v XII. točki izreka, potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

1 Na temelju 30. člena ZVEtL-1 v zvezi z 19. členom tega zakona sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine obstoj lastninske in drugih izvedenih pravic ugotavlja le v primerih, ko so te sicer izkazane z veljavnim pravnim naslovom oziroma so nastale na v zakonu predviden način, vendar pa niso vpisane v zemljiški knjigi. Za presojo o tem v postopku vzpostavitve etažne lastnine sicer zadošča dokazni standard verjetnosti (24. člen ZVEtL-1), vendar ne gre prezreti, da lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupni in posameznih delih skladno s 35. členom ZVEtL-1 še vedno uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih. 2 Drugi in tretji odstavek 31. člena ZVEtL-1: »(2) Za hipoteko, zemljiški dolg in stvarno breme, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti ali na nerazdeljenih delih stavbe, se z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico na vseh predhodno še ne vpisanih posameznih delih stavbe. Če je izkazano, da je bila taka pravica ustanovljena le na določenem delu stavbe, se z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da omejuje lastninsko pravico le na tem delu stavbe. (3) Za druge izvedene pravice, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisane na nepremičnini kot celoti, se z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico na zemljiški parceli, ki predstavlja skupni del stavbe. Če taka pravica po vsebini omejuje lastninsko pravico le na določenem delu stavbe, se z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da omejuje lastninsko pravico le na tem delu stavbe.« 3 96. člen ZZK-1: »(1) Za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, se smiselno uporabljajo določbe 89. člena tega zakona. (2) Pri smiselni uporabi določb 89. člena tega zakona za odločanje o vpisih iz prejšnjega odstavka se upošteva: 1. trenutek, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe se nadomesti: - če na nepremičnini ni vknjižena nobena hipoteka oziroma zemljiški dolg: s trenutkom, od katerega po prvem odstavku 94. člena tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka, - če so na nepremičnini vknjižene hipoteke oziroma zemljiški dolg: s trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba tiste hipoteke oziroma zemljiškega dolga, ki je po vrstnem redu pridobitve te pravice prva, 2. oseba, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo, ki ni stečajni dolžnik.« 4 Prvi in drugi odstavek 89. člena ZZK-1: »(1) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca. (2) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo: 1. vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, 2. vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek oziroma vknjiženega zemljiškega dolga, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, 3. vseh vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve, 4. vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic, 5. vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da prenehajo.« 5 Tako tudi VSL sklep I Cp 556/2011 z dne 20. 7. 2011 (Vknjižba izbrisa vseh bremen na v stečajnem postopku kupljenih nepremičninah ima materialnopravno podlago v stečajni zakonodaji, v konkretnem primeru v 1. odstavku 155. člena ZPPSL, ki je veljal v času stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom. S plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice in realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari). 6 Prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP: »(1) S plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe: 1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg, 2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter 3. naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica: - če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo, - v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka.« 7 Tako tudi VSC sodba in sklep Cp 252/2017 z dne 26. 10. 2017 (Iz zakonske določbe 342. člena ZFPPIPP (prav tako pa tudi iz nobene druge) ne izhaja, da s prodajo v stečajnem postopku preneha stvarna služnost, niti da preneha neprava stvarna služnost).