Javna objava podatkov glede morebitnega nasprotja interesov

Datum

17.03.2023

Številka

07120-1/2023/140

Kategorije

Informiranje posameznika, Občine, Svetovni splet, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da so občine s strani ministrstva prejele dopis z navodili glede izpolnitve Izjave o morebitnem nasprotju interesov pri pripravi občinskih prostorskih izvedbenih aktov in navodili za javno objavo izpolnjenih obrazcev. Ministrstvo v dopisu navaja: »Obrazec izjave po 115. členu ZUreP-3 (razkritje morebitnega nasprotja interesov) je priporočilne narave in je predviden kot pomoč občinam pri izvajanju določb ZUreP-3. Hkrati občine opozarjamo, da naj v celoti izpolnjenega obrazca javno ne objavijo, saj vsebuje osebne podatke (podatke o nepremičninah), katerih se skladno z mnenjem Informacijskega pooblaščenca ne sme javno objavljati. Predvsem je pomembno, da se javnost seznani z obstojem morebitnega nasprotja interesov, ne pa tudi s konkretnimi podatki o nepremičninah. S tem namenom mora občina na podlagi izpolnjenih izjav oblikovati nek poseben dokument o morebitnem izkazanem nasprotju interesov, katerega nato javno objavi skupaj s preostalim gradivom.« Pojasnjujete, da dopis razumete na način, da je v za to posebej pripravljeni objavi na spletni strani občine priporočljivo objaviti ime in priimek posameznika, pri katerem je prisotno morebitno nasprotje interesov, ni pa dopustno objaviti parcelnih številk in katastrskih občin, v katerih se nahaja nepremičnina. Prosite za informacijo, če je temu res tako, saj bi sami prej trdili obratno, torej da je bolj sorazmerno objaviti npr. parcelne številke, na pa imen in priimkov posameznikov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da se na podlagi 115. člena ZUreP-3 lahko javno objavi ime in priimek osebe, pri kateri je podano morebitno nasprotje interesov, ne vidi pa utemeljenega razloga za javno objavo konkretne parcelne številke in katastrske občine, na katero se ta okoliščina nanaša. Ob tem poudarja, da ni pristojen presojati, konkretno katere podatke je dolžna občina na podlagi te zakonske določbe javno objaviti.

Obrazložitev

IP uvodoma opozarja, da je primarna odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na upravljavcu samem. V okviru mnenja lahko IP poda le splošne usmeritve, saj izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ne more presojati ustreznosti določene obdelave z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Zato vam v okviru mnenja ne more odgovoriti, katere konkretne osebne podatke glede morebitnega nasprotja interesov lahko oziroma mora občina javno objaviti. Prav tako IP ni pristojen za tolmačenje in nadzor nad kršitvijo določb Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju ZUreP-3) ali Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri; v nadaljevanju ZIntPK), zato se o (ne)objavi podatkov ne more in ne sme dokončno opredeliti. Svetujemo vam, da se za pomoč glede obsega javno objavljenih podatkov obrnete tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije.

IP pojasnjuje, da skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, gensko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Torej so osebni podatki vsekakor lahko tudi podatki o nepremičninah, kadar gre za tak nabor podatkov, da je posameznik skupaj z drugimi podatki lahko določen ali določljiv.

Zakonsko podlago za javno objavo podatkov glede morebitnega nasprotja interesov predstavlja 115. člen ZUreP-3, ki določa:

(1) V postopku priprave OPN ali OPPN ali postopku lokacijske preveritve se javnost med javno objavo osnutka tega akta seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov v skladu s predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

(2) Ne glede na predpise, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije, so k razkritju morebitnega nasprotja interesov zavezane vse osebe, ki posredno ali neposredno izvršujejo pristojnost priprave občinskih prostorskih izvedbenih aktov.

(3) Oseba iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, če je glede nepremičnin, ki so del prostorskega izvedbenega akta, in se jim nameravajo spreminjati namenska raba prostora ali prostorski izvedbeni pogoji:

-imela v zadnjih treh letih lastninsko, stavbno ali zastavno pravico;

-imel v zadnjih treh letih lastninsko, stavbno ali zastavno pravico njen zakonec ali zunajzakonski partner, oseba, ki je z njo v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika, otroka, ki je nameščen v rejništvo, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali sorodstvenem razmerju v stranski vrsti do drugega kolena;

-je bila v zadnjih treh letih več kot 50-odstotni družbenik, član organov upravljanja ali nadzora ali prokurist družbe, ki ima lastninsko, stavbno ali zastavno pravico na taki nepremičnini, ali

-je bila v zadnjih treh letih več kot 50-odstotni družbenik, član organov upravljana ali nadzora ali prokurist družbe, ki ima lastninsko, stavbno ali zastavno pravico na taki nepremičnini, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, oseba, ki je z njo v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika, otroka, ki je nameščen v rejništvo, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali sorodstvenem razmerju v stranski vrsti do drugega kolena.

Iz teh zakonskih določb ne izhaja, konkretno kateri osebni podatki so predmet javne objave. Skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave. Četrti odstavek pa nadalje določa, da se lahko ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Vsak upravljavec je dolžan med drugim upoštevati tudi načelo omejitve namena iz točke b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, skladno s katerim morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni, kot tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, skladno s katerim lahko zbira in obdeluje podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

ZIntPK nasprotje interesov ureja v 37. do 40. členu. Uradna oseba mora takoj, ko ugotovi obstoj okoliščin nasprotja interesov, prenehati z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, ter o izločitvi in okoliščinah nasprotja interesov najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti svojega nadrejenega oziroma predstojnika. Nadrejena oseba oziroma predstojnik čim prej, najkasneje pa v petih dneh od prejema obvestila, obrazloženo odloči, ali se uradno osebo izloči iz postopka obravnave in odločanja o zadevi ali naj oseba nadaljuje z delom. Iz obrazložitve predloga ZUreP-3[1] izhaja, da je namen seznanitve javnosti z izjavami po tretjem odstavku 115. člena ZUreP-3 zagotovitev transparentnosti in vzpostavitev podlage za morebitne postopke pri Komisiji za preprečevanje korupcije.

Glede na zgoraj navedene zakonske določbe ter namen javne objave IP meni, da objava imena in priimka osebe, ki posredno ali neposredno izvršuje pristojnost priprave občinskih prostorskih izvedbenih aktov in pri kateri je podan eden izmed razlogov za morebiten konflikt interesov, ni sporna, saj bo sicer namen transparentnosti težko dosežen. IP pa ponovno poudarja, da ni pristojen presojati, katere druge osebne podatke mora občina na podlagi 115. člena ZUreP-3 objaviti. Kot je navedlo že ministrstvo, je tudi po mnenju IP pomembno predvsem, da se javnost seznani z obstojem morebitnega nasprotja interesov, in ne nujno tudi s podatki o konkretnih nepremičninah, denimo parcelnimi številkami in katastrskimi občinami. Podobno izhaja že iz mnenja IP št. 07120-1/2022/46 z dne 18. 2. 2022 (dostopno na: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/), kjer je v zvezi z določbo 46. člena ZIntPK zavzel stališče, da se ne objavljajo konkretni podatki o premoženju, temveč zgolj enote premoženja. V tej luči bi bilo treba razlagati tudi javno objavo osebnih podatkov po 115. člena ZUreP-3.

Ob tem IP še pripominja, da ministrstvo zgolj z navodili ali samim oblikovanjem obrazcev ne more spreminjati nabora osebnih podatkov, ki so predmet zakonske obveznosti objave. Drugi odstavek 38. člena Ustave RS namreč določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon.

Na koncu pa IP opozarja še na dolžnost upravljavcev, da pred zbiranjem podatkov obvesti posameznike o informacijah o obdelavi osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe. To je še posebej pomembno glede na to, da se (določeni) osebni podatki iz obrazcev objavljajo na spletu in se mora posameznik ob podaji podatkov zavedati, kakšne bodo posledice.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

---

[1]https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11662.