Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženi stranki kljub nezakonitemu postopanju (vročanju) sodišča ni bila odvzeta možnost obravnavanja, zato ni bistvene kršitve določb postopka.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi .
Z izpodbijano sodbo je toženi stranki naloženo plačilo zakonitih zamudnih obresti od zneska 20.732,00 SIT od dne 4.12.1997 do dne 15.6.1998 tožeči stranki. Slednji mora tožena stranka povrniti tudi stroške pravdnega postopka v znesku 24.706,00 SIT. Takšno sodbo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi člena 331 Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ker je toženec po zakonitem zastopniku tožbeni zahtevek pripoznal. Zakoniti zastopnik toženca se je zoper sodbo pritožil. Na obravnavo je bila vabljena samo mladoletna oseba, ne da bi bili o tem obveščeni starši in si imeli možnost dobiti odvetnika. Tožeča stranka je neupravičeno vložila tožbo o že plačani glavnici, ki jo je dobila plačano pred sedmimi meseci, zato tudi ni upravičena do povrnitve stroškov. V sodbi ni obrazloženo, kolikšne so zamudne obresti in kako so izračunane.
Odgovora na pritožbo ni bilo.
Pritožba ni utemeljena. Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o prepoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (353.člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. s čl.498 ZPP/99).
Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7.točki II. odstavka 354.člena ZPP/77, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožeča stranka je k tožbi priložila listine, iz katerih je razvidna mladoletnost tožene stranke. Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) mladoletne otroke zastopajo starši. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju (107.člen ZZZDR). Enako določa ZPP v 138.členu: kadar ima stranka zakonitega zastopnika, se pisanja vročajo njemu.
V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje vsa pisanja (tožbo, vabilo na prvi narok in sodbo) vročalo neposredno mladoletnemu tožencu, kar je v nasprotju z zakonskimi določbami.
Toda tožencu zaradi tega ni bila odvzeta možnost obravnavanja, saj se je njegov zakoniti zastopnik - oče kljub temu zglasil na glavno obravnavo, ter kljub temu pravočasno podal pritožbo zoper sodbo. Ker je bil torej ves čas seznanjen s postopkom, ni bilo ovire niti za to, da bi pridobil pravno pomoč, če bi jo želel. Ob navedenem je sodišče druge stopnje presodilo, da toženi stranki kljub nezakonitem postopanju (vročanju) sodišča ni bila odvzeta možnost obravnavanja, zato tudi ni bistvene kršitve določb postopka.
Sodišču prve stopnje ni bilo treba navajati kolikšne so zakonite zamudne obresti od 4.12.1997 do 15.6.1998, ker je razsojalo na podlagi tožbenega zahtevka, kakršen je bil, ko ga je zakoniti zastopnik tožene stranke pripoznal. Če toženec do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (331.člen ZPP/77), kar pomeni, da se ne spušča v vsebinsko obravnavanje zahtevka.
Pritožba je naperjena tudi zoper odločitev o stroških, češ da je tožeča stranka neupravičeno vložila tožbo. Iz spisa je razvidno, da je tožeča stranka toženo pozvala na plačilo terjatve še pred pravdo v decembru 1997. Tožbo je vložila v maju 1998, tožena stranka je plačilo opravila v juniju 1998. Tožba je bila torej vložena, preden je bilo opravljeno plačilo. Ker tožena stranka očitno ni reagirala na poziv tožeče stranke v decembru 1997, je šteti, da je tako dala povod za tožbo. Zato ni mogoče uporabiti določbe 157.člena ZPP/77, ki pravi, da če toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal tožbeni zahtevek preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. Poleg tega se je toženec že spustil v obravnavanje glavne stvari, ko je ugovarjal že opravljeno plačilo prvotno vtoževane glavnice. Zato je tožeča stranka upravičena do povrnitve pravdnih stroškov po načelu uspeha na podlagi določbe 154.člena ZPP/77. Tožena stranka pa svojih stroškov ni priglasila, da bi lahko sodišče o njih odločalo.
Sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ni našlo nobene nepravilnosti, na katere pazi uradoma v skladu z določbo II. odstavka 365.člena ZPP/77 v zv. s čl.498 ZPP/99, zato je na podlagi določbe 368.člena ZPP/77 v zv. s čl.498 ZPP/99 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.