Jedro

Nediferenciranost denarnih zahtevkov ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožničin zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožena stranka "za nezgodni primer tožnice K. R. z dne 14.10.1992 v Z. odgovorna v višini 75 %, tožeča stranka K. R. pa do 25 %" (kar revizijsko sodišče razume kot ugotovitev, da je podlaga tožničinih zahtevkov utemeljena do 75 %).

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila revizijo zoper tisti del sodbe pritožbenega sodišča, s katerim je zavrnjena njena pritožba. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Tožnica je odgovorila na revizijo, pri čemer zavrača revizijska stališča in meni, da revizija ni utemeljena.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Tožnica uveljavlja več denarnih zahtevkov (za povrnitev premoženjske škode in za plačilo zadoščenja), ki pa se opirajo na različne dejanske in pravne podlage. Različnost njihovih podlag pa ne temelji le na različnosti oblik škod (tožnica zahteva povrnitev stroškov zdravljenja in izgube na zaslužku ter zadoščenje za nepremoženjsko škodo), pač pa tudi na različnosti škodnih dogodkov. Škodo je namreč utrpela v dveh škodnih dogodkih. V prvem se je oparila v finski savni, v drugem škodnem dogodku, do katerega je prišlo približno dve uri kasneje, pa ji je v garderobnih prostorih kopališča na mokrih tleh spodrsnilo, zaradi česar naj bi utrpela udarec v desno ramo (in predrtje za kovanec velikega opeklinskega mehurja na desni podlakti). Odškodnine za škode, nastale iz obeh dogodkov, tožnica ni diferencirala (ločeno je navedla le odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - očitno zato, ker je prvo izrazila v tuji valuti). Vendar to ne pomeni, da gre za en sam tožbeni zahtevek (čeprav je nominalno v enem znesku - vsi generični zahtevki se v tožbenem predlogu glasijo na en, skupen, vsotni znesek). Tudi dejstvo, da gre za istega povzročitelja škode oziroma škodovalca, posameznim zahtevkom ne odvzema identitete. Gre namreč za v jedru različna življenjska dogodka, ki sta ločena tako v časovnem kot v krajevnem pogledu. Zaradi pomanjkanja opredelitve, kateri del odškodnine se nanaša na posamezen zahtevek, je zato položaj enak kot takrat, ko pri kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah, ni navedena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, oziroma v tem primeru nediferenciranost denarnih zahtevkov ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. Ker to pomeni, da revizija ni dovoljena (prim. pravno mnenje VS RS z dne 16.12.1993, Poročilo VS RS 2/93, str. 12), jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP).

Glede na to, da odgovor na revizijo ni bil potreben, je revizijsko sodišče zavrnilo tožničin predlog za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in 1. odstavek 155. člena ZPP).