Jedro

Ni verjetno izkazana terjatev na izpraznitev poslovnih prostorov, ker stečajni upravitelj najemne pogodbe ni odpovedal sodno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začasno odredbo, s katerim je tožeča stranka predlagala, da se toženi stranki naloži, da v roku treh dni izroči tožeči stranki v posest severozahodno polovico poslovnega objekta C2, stoječega na parceli št. ... k.o. Trbovlje in da se tožeči stranki dovoli, da objekt C2 vzdolžno pregradi z montažno mrežo po sredini objekta. Proti tej odločitvi se tožeča stranka pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. V postopku izdaje začasne odredbe se o obstoju terjatve, katere zavarovanje se zahteva začasno odredbo, odloča s stopnjo verjetnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka temeljila zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov na dejstvu, da je najemna pogodba za sporni poslovni prostor med tožečo in toženo stranko bila sklenjena in da je bila s strani stečajne upraviteljice odpovedana dne 10.2.1998. Na podlagi tako zatrjevanih dejstev je pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja zahtevka na izpraznitev poslovnega prostora, ki ga v tej pravdi uveljavlja in za katerega zavarovanje je predlagala izdajo začasne odredbe. Tako sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni zmotno ugotovilo. V pritožbenem postopku pa tožeča stranka po eni strani zatrjuje drugačno dejansko stanje kot ga je zatrjevala v postopku na prvi stopnji, saj trdi, da najemna pogodba med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena, po drugi strani pa se glede tega, na kakšen način se pogodba lahko odpove sklicuje na vsebino predložene najemne pogodbe, za katero pa trdi, da ni sklenjena. Tako ene kot druge trditve tožeče stranke so nove trditve, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče uveljavljati, če se ne izkaže za verjetno, da jih pritožnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati prej (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 239. členom ZIZ). Tožeča stranka ne izkazuje niti ne zatrjuje, da vsega tega, kar navaja v pritožbi ni mogla uveljavljati brez svoje krivde že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe. Sicer pa pritožbene trditve, da med strankama ni bila sklenjena najemna pogodba tudi niso verjetno izkazane, ne glede na to, da je tožnik pritožbi priložil nepodpisano najemno pogodbo, saj iz dopisa stečajne upraviteljice z dne 10.2.1998, ki ga je tožnik priložil že tožbi, izhaja, da je bila najemna pogodba sklenjena, saj se stečajna upraviteljica v tem dopisu sklicuje na 2. člen podpisane najemne pogodbe. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje na določilo 3. odstavka 3. člena pritožbi priložene pogodbe, saj to določilo dejansko ureja le vprašanje odstopa od pogodbe zaradi kršitve pogodbe s strani najemodajalca. Toda tudi v tem primeru bi moral biti zahtevek za izpraznitev vložen sodno. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da dejansko stanje za odločitev o predlagani začasni odredbi ni bilo zmotno ugotovljeno in zato tudi materialno pravo ni bilo nepravilno uporabljeno, ko je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. Pritožba je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep potrdilo. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi stroške te pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).