Jedro

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predstavlja kršitve pravice do svobode gibanja. Gibanje s pomočjo uporabe motornih vozil, za katere mora imeti uporabnik veljavno vozniško dovoljenje, predstavlja zgolj enega izmed načinov uresničevanja svobode gibanja. Glede na to, da uporaba motornih vozil v cestnem prometu predstavlja uporabo sredstev, s katerimi lahko pride do nastanka hudih poškodb, je po naravi stvari nujno potrebno, da se ta način uresničevanja svobode gibanja omeji z določenimi pravili o ravnanju v cestnem prometu ter pogoji za uporabo motornih vozil. Eden izmed pogojev je tudi opravljen vozniški izpit.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 17. 11. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter izpodbija odločitev o sankcijah (1., 2. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1), zatrjuje pa tudi poseg v pravico do svobode gibanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je storilec v obdobju dveh let dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, in sicer so mu bile s plačilnim nalogom Postaj prometne policije ... z dne 8. 7. 2019, ki je postal pravnomočen 13. 8. 2019, za prekršek storjen 8. 7. 2019, izrečene 3 kazenske točke, s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 25. 2. 2020, ki je postal pravnomočen 5. 3. 2020, za prekršek storjen 25. 2. 2020, izrečene 3 kazenske točke, s plačilnim nalogom MOR ... z dne 3. 6. 2019, ki je postal pravnomočen 15. 6. 2020, za prekršek storjen 23. 5. 2019, izrečenih 9 kazenskih točk in s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 17. 11. 2020, ki je postal pravnomočen 1. 12. 2020, za prekršek storjen 17. 11. 2020, izrečene 3 kazenske točke. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel veljavno vozniško dovoljenje na dan 17. 11. 2020, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Tako posledico namreč predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1, saj določa vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. 5. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ima v skladu z Ustavo vsakdo pravico, da o njegovi pravici odloča neodvisno in nepristransko sodišče ter da v njegovem primeru odločitev sodišča temelji na treh plačilnih nalogih upravnih organov in plačilnega naloga organa lokalne skupnosti in torej ne na sodni odločbi, pritožbeno sodišče poudarja, da je v skladu z določbami ZP-1 pristojnost za odločanje o odgovornosti za storjene prekrške in izrekanje sankcije zanj zaupano tudi prekrškovnim organom, ki so bodisi državni, bodisi organi lokalne skupnosti, bodisi nosilci javnih pooblastil in lahko tudi ti v hitrih postopkih o prekrških izrekajo kazenske točke v cestnem prometu, kot je predpisano za posamezni prekršek. Pravica do sodnega varstva je zagotovljena z zahtevo za sodno varstvo, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se pravica do odločanja s strani neodvisnega in nepristranskega sodišča zagotavlja skozi predmetni postopek, saj prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko v skladu z določbami 22. člena in 202.č člena ZP-1 izreče samo sodišče. 6. Kot je razvidno iz pritožbenih navedb in spisovnega gradiva, je storilec tudi izkoristili pravico do sodnega varstva in je zoper plačilni nalog MOR ... vložil zahtevo za sodno varstvo, ki pa je bila zavrnjena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 647/2019 z dne 5. 6. 2020, ki je bila storilcu osebno vročena 22. 6. 2020 (listna št. 39 spisa). Glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1, kot je veljala v času izdaje sodbe o storilčevi zahtevi za sodno varstvo, pritožba storilcu zoper tako sodbo ni bila dopustna in je pravni pouk v sodbi o zahtevi za sodno varstvo, da zoper to sodbo ni pritožbe, v času izdaje izpodbijane sodbe bil pravilen. Sodba o zahtevi za sodno varstvo je tako postala pravnomočna z dnem, ko jo je prekrškovni organ odpravil storilcu tj. 15. 6. 2020. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodba, s katero je njegova zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog MOR ... zavrnjena, ni pravnomočna. Storilec pa po podatkih, ki jih je prvostopenjsko sodišče pridobilo od Ustavnega sodišča RS, tudi ni vložil ustavne pritožbe (listna št. 37 spisa).

7. Ker je torej sodba o zahtevi za sodno varstvo postala pravnomočna, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo pridobiti sodni spis iz postopka za sodno varstvo v primeru plačilnega naloga redarstva in po proučitvi zadeve zahtevo za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrniti. Pri odločanju o izreku prenehanja veljavnega vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker je na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in sodišč vezano, se v okviru letnega postopka ne sme in more spuščati v presojo in pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, ki predstavljajo podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec navaja, da so v postopku z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine ... in drugih občin z dne 23. 5. 2019, s katerim mu je bila izrečena stranska sankcija 9 kazenskih točk, storjene bistvene kršitve določb postopka, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo ter da je dejansko stanje bilo zmotno ugotovljeno, ker sodišče ni ugotavljalo, ali je prekršek sploh dejansko storil on, saj ni razpisalo obravnave, na kateri bi se lahko o tem prepričalo in ker je spregledalo, da je bil prekršek storjen na cesti, ki je povezovalna cesta med dvema naseljema v mestu, da gre za komunikacijo brez cestnih priključkov, hišnih številk in prometnih znakov za omejitev hitrosti.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da izrekanje kazenskih točk, ki lahko pripelje do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, predstavlja odločanje o ustavni pravici svobode gibanja, ki pa se jo sme omejiti z zakonom le v primerih potreb kazenskega postopka, preprečenja širjenja nalezljivih bolezni, zavarovanje javnega reda ali obrambe države ter da svobodno gibanje ne predstavlja le možnost hoje ali vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi, temveč tudi uporabo motornih vozil, pritožbeno sodišče poudarja, da je tako razumevanje napačno. Gibanje s pomočjo uporabe motornih vozil, za katere mora imeti uporabnik veljavno vozniško dovoljenje, predstavlja zgolj enega izmed načinov uresničevanja svobode gibanja. Glede na to, da uporaba motornih vozil v cestnem prometu predstavlja uporabo sredstev, s katerimi lahko pride do nastanka hudih poškodb, je po naravi stvari nujno potrebno, da se ta način uresničevanja svobode gibanja omeji z določenimi pravili o ravnanju v cestnem prometu ter pogoji za uporabo motornih vozil. Eden izmed pogojev za gibanje z motornim vozilom v cestnem prometu je tudi opravljen vozniški izpit za določeno kategorijo motornih vozil. Z opravo vozniškega izpita voznik izkaže, da pozna pravila cestnega prometa in obvlada vožnjo motornih vozil določene kategorije, z izdajo vozniškega dovoljenja pa se mu izkaže zaupanje, da bo pravila cestnega prometa tudi vestno in dosledno upošteval. Voznik, ki pri udeležbi v cestnem prometu krši pravila cestnega prometa, za katera je predpisan izrek tudi stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, s tem izkazuje, da zaupanja, ki mu je bilo izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja, ni vreden in se mu zato v skladu z določbami tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Nedvomno je taka sankcija v javnem interesu, saj se z njo zasleduje namen izločitve tistih voznikov, ki s pogostim kršenjem cestnoprometnih predpisov ali storitvijo katerega izmed najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk, izkažejo, da ogrožajo varnost cestnega prometa in jih je kot nevarne voznike potrebno izločiti iz cestnega prometa. Nenazadnje pa je že Ustavno sodišče RS v svojih odločbah ocenilo, da izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni protiustaven ukrep, kot poskuša prikazati storilec v pritožbi.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.