14. 10. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleksandra Dušeja, Maribor, in drugih, ki jih zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji 14. oktobra 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 8/99), kolikor kategorizira javno pot "Kostanjevec–Dobaj" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 590 in 592, obe k. o. Zgornja Ložnica, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Kostanjevec–Dobaj" v delu, ki naj bi potekala po njihovem zemljišču. Zatrjujejo, da je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navajajo, da Občina Slovenska Bistrica z njimi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti jim zemljišča ni odvzela v razlastitvenem postopku. Pobudniki naj bi za to, da po njihovem zemljišču poteka javna pot, izvedeli šele junija 2014, ko so prejeli gradbeno dovoljenje, s katerim je določen dovoz po tej poti.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Da bi se pobudniki lahko uspešno sklicevali na subjektivni rok, bi torej morali dokazati, da so za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic lahko izvedeli šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Odlok o kategorizaciji je začel veljati 18. 2. 1999, pobudniki pa so pobudo vložili 3. 9. 2014. Po presoji Ustavnega sodišča pobudniki zgolj z zatrjevanjem, da so za kategorizacijo javne poti izvedeli šele z vročitvijo gradbenega dovoljenja junija 2014, torej več kot 15 let po njegovi uveljavitvi, niso zadostili zahtevam, ki zanje izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).