Jedro

V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo tožnikovemu predlogu ter izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike med toženko in mladoletnim sinom A. A., kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa, v zvezi s sklepom prvega sodišča z dne 19. 1. 2018, s katerim je delno ugodilo ugovoru toženke zoper sklep o začasni odredbi. V preostalem delu je prvo sodišče zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki izpodbija zavrnilni del sklepa, ki se nanaša na vprašanje začasne preživnine. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da določi začasno preživnino za otrokovo preživljanje v mesečnem znesku 350,00 EUR, podrejeno pa, da sklep v tem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da mora biti v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist. Mladoletnega sina A. A., ki že več kot leto dni živi pri tožniku, v celoti preživlja oče. Ker tožnik ne more pokrivati izdatkov za sina sam v celoti, je nujno, da k temu prispeva tudi toženka. Tožnik je že v tožbi navedel izdatke zaradi sinovih interesnih dejavnosti, in sicer igranje tenisa, obiskovanje karateja in učenje kitare, kar na mesečni ravni znaša 371,00 EUR. Že zgolj interesne dejavnosti predstavljajo relativno visok znesek, zato je neutemeljeno stališče prvega sodišča, da tožnik ni verjetno izkazal pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik si ne more privoščiti celotnega plačila stroškov teh aktivnosti. Mesečni izdatki za sina znašajo med 500,00 EUR in 600,00 EUR. Prvo sodišče je navedlo napačne razloge glede višine dohodkov tožnika. Očitno je upoštevalo prihodke družbe, v kateri je tožnik zaposlen, ne pa njegovih realnih prihodkov, ki znašajo približno 850,00 EUR na mesečni ravni. Pavšalen in napačen je zaključek, da ni izkazana verjetnost ogroženosti za dostojno življenje mladoletnega sina.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tovrstnih postopkih je mogoče izdati začasno odredbo o plačevanju začasne preživnine za mladoletnega otroka le v izjemnih primerih, ko je otrokovo preživljanje ogroženo do te mere, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost sodbe. Tedaj je zaradi varstva otrokovih koristi potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.

6. Tožnik v postopku ni podal nobene trditvene podlage, ki bi glede na povedano utemeljevala izdajo začasne odredbe o preživnini. Tudi v pritožbi ne navaja ustreznih relevantnih dejstev v tej smeri. Izdatki za interesne dejavnosti otroka (stroški za igranje tenisa, učenje kitare in vadbo karateja) ne sodijo v sklop otrokovih izdatkov za nujno preživljanje. Tožnikovo sklicevanje na svojo izpoved na naroku 25. 8. 2017, ki se nanaša na dejanske stroške otrokovega preživljanja, ne more nadomestiti izostale trditvene podlage, ki je potrebna za utemeljenost začasne odredbe.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnik ni uspel s pritožbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Toženka ni priglasila pritožbenih stroškov.